Sol

Sol je v kemiji ionska spojina med nekovino in kovino, ki nastane pri reakciji kisline z bazo. Sestavljena je iz anionov (kislinskih preostankov) in kationov (kovin). Soli delimo po kislinskih preostankih na kloride, jodide, acetate, nitrate, sulfate itd. Kuhinjska sol ali samo sol je mešanica soli z največjo vsebnostjo natrijevega klorida (NaCl), vsebnost ostalih mineralov pa je vezana na način proizvodnje. Je bele, bledo rožnate do svetlo sive barve.Med izhlapevanjem morske vode v solinah se kot prvi iz slanice izloči železov oksid, nato kalcijev karbonat (CaCO₃), do slanosti 16° Bé mu sledi sadra ali kalcijev sulfat (CaSO₄). Sol (NaCl) prične kristalizirati pri koncentraciji okoli 25,5° Bé.

Ne glede na izvor slanice, iz katere pri izhlapevanju nastajajo soli, nastane pri nekontroliranem izhlapevanju (naravno izhlapevanje v skalnatih in drugih obrežnih kotanjah) sol, ki vsebuje 77,8 % natrijevega klorida, 10,9 % magnezijevega klorida, 4,7 % magnezijevega sulfata, 3,6 % kalcijevega sulfata, 2,5 % kalijevega klorida, 0,2 % magnezijevega bromida in 0,3 % kalcijevega karbonata. Ta sol ima grenak priokus.

V naravi je soli veliko; je dostopnejša kot nekoč in zaradi tega tudi cenena. A ne gre pozabiti, da je bila nekoč redka in dragocena.

Vsi veliki imperiji so nastali na soli. S pomočjo soli so se oboroževale vojske. Zaradi nje so se vojskovali in odkrivali nove trgovske poti. Sol velja za prvi predmet trgovanja in prvo obdavčeno dobrino. Sooblikovala je našo civilizacijo: od Kitajske, Egipta, Rima do Benetk in srednjeveške Evrope, francoske revolucije, konfederacijskega Juga pa vse do viktorijanske Anglije.

Sol je človekova biološka potreba in nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Strokovnjaki in kulinariki si niso enotni o tem ali je sol začimba ali osnovna sestavina hrane, kot so maščoba, moka ipd.

Ne glede na zgoraj povedano, sodi sol praktično v vsako jed. V našem organizmu ima posebno fiziološko vlogo, ki se je v svojem vsakdanjem življenju tako rekoč sploh ne zavedamo. Nemalokrat z vnosom soli v telo pretiravamo, saj pozabljamo, da večina hrane, ki jo zaužijemo že vsebuje sol, ki ji je bila dodana ob pripravi. 

Soli iz Sečoveljskih solin

Prva sol
Nastaja na začetku sezone oz. v obdobju, ko je sezona pogosto prekinjena zaradi dežja. Koncentracija slanice v kristalizacijskih gredah se z dolivanjem giblje okvirno med 25 in 27° Bé. Minimalna vsebnost v surovini je 97 % NaCl na suho snov, vsota kalcija in magnezija v njej pa je največ do 0,4 %.

Tradicionalna sol
Proizvodnja te soli poteka v času, ko se je pridelava soli stabilizirala. Vremenske razmere so stabilne, kar omogoča stalen dotok koncentrirane slanice v postrežnice. Koncentracija slanice v kristalizacijskih gredah se z dolivanjem giblje okvirno do 29° Bé. Minimalna vsebnost v surovini je 95 % NaCl na suho snov, vsota kalcija in magnezija v njej pa je najmanj 0,4 %.

Piranska sol
Proizvodnjo te soli omogoča daljše stabilno vreme. Pobiranje soli se že izvaja na 2 tretjinah kristalizacijskega polja. Koncentracija slanice se giblje med 28 in 31° Bé. Tako visoke koncentracije slanice omogočajo izločanje večjih količin različnih mineralov. Kristali soli so bolj drobni. Pobiranje te soli iz kristalizacijskih gred je zaradi gostejše slanice težje (težko je oblikovati kup soli). Minimalna vsebnost v surovini je 95 % NaCl na suho snov, vsota kalcija in magnezija v njej pa je najmanj 0,55 %. Z daljšim odcejanjem se vsebnost kalcija in magnezija zmanjšuje, saj magnezijeve soli vežejo nase vodo in postopoma raztapljajo površino kristalov, ki so s temi minerali najbogatejši, vendar pa vsebnost kalcija nikoli ni manjša od 0,1 % in magnezija manjša kot 0,2 %. Večja vsebnost kalcijevih in magnezijevih ionov v soli kaže posredno na večjo vsebnost ostalih mineralov. Kvaliteta in mineralna sestava soli je lahko zelo različna. Slednje je odvisno od solinarja samega in koncentracije slanice na kristalizacijskih gredah ob kristalizaciji soli, kar pa je odvisno od vremena v sezoni in uspešnosti vodarjev pri pripravi slanic za kristalizacijo.

Solni cvet
Solni cvet nastaja na površini slanice iz kristalov soli, ki tvorijo značilno navzdol obrnjeno piramidno strukturo v obliki tanke, krhke skorje. Solni cvet lahko kristalizira v celotnem kristalizacijskem območju soli, vendar najkakovostnejši raste ob višji koncentraciji slanice. Je bele do rahlo rožnate barve. Minimalna vsebnost v surovini je 96 % NaCl na suho snov, vsota kalcija in magnezija pa je v njej najmanj 0,22 %. 

Značilno za solni cvet je, da je njegova nasipna teža zelo majhna, tako da v primerjavi z evaporirano soljo potrebujemo za enako težo dvakrat večjo posodo. Drobnejši kot so kristali solnega cveta, kvalitetnejši je. Če dalj časa stoji, se prične gruditi. Od ostalih soli se loči po svoji puhlosti, lahkoti. Lahko ga drobimo med prsti.