Projekti
Projektno delo

S finančnimi sredstvi, ki so pridobljena s pomočjo projektnih nalog, uspešno obnavljamo in vzdržujemo Sečoveljske soline.

Pošlji razglednico
Nepozaben spomin

Preko spletne strani KPSS lahko prijateljem pošljete razglednico s čudovitim motivom iz parka.

Publikacije KPSS
Publicistična dejavnost in poročila

V KPSS se ukvarjamo tudi z založništvom in izdajateljsko dejavnostjo. Obenem so tu objavljena tudi strokovna in druga poročila povezana z dejavnostjo KPSS. Prelistajte in prenesite jih!

Zakonodaja

Uredba o krajinskem parku (2001) 
V KPSS se prepletajo trije temeljni vidiki rabe prostora: naravovarstveni, kulturni in gospodarski s tremi gospodarskimi dejavnostmi: solinarstvom, turizmom, rekreacijo ter z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi.Vlada RS je sprejela Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline
 z namenom, da zavaruje naravno območje in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinarskega ekosistema.


Ramsarska konvencija (1971)
Konvencija o varovanju mokrišč mednarodnega pomena, predvsem kot prebivališču vodnih ptic, (Ramsarska konvencija) je bila prvi svetovni sporazum o varovanju in razumni rabi naravnih virov. Konvencija je okvir za mednarodno sodelovanje na področju varovanja in razumne rabe mokrišč.
 
Ramsarska konvencija ali Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena, predvsem kot prebivališču močvirskih ptic, je bila sprejeta 2. januarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Njen namen je "ohranjati in sprejemljivo uporabljati mokrišča na nacionalni ravni in z mednarodnim sodelovanjem uveljavljati načela trajnostnega razvoja".
 
Ramsarsko konvencijo je ratificiralo že prek 100 držav. Slovenija se je ramsarski družini pridružila leta 1992, naslednje leto pa so bile Sečoveljske soline uvrščene na Seznam mokrišč mednarodnega pomena. Kot drugo slovensko mokrišče je na omenjeni Seznam uvrščen sistem podzemnih mokrišč v Škocjanskih jamah.

Smernice za varstvo ptic (1979)
Smernice Evropske komisije so članicam Evropske unije naložile stroge pravne obveznosti, med njimi tudi, da je treba znotraj posebej varovanih območij ohranjati populacije prostoživečih ptic.
 
Sečoveljske soline (natančneje: območje Fontanigge) so po tej direktivi predlagane za uvrstitev v omrežje evropsko pomembnih območij posebnega varstva NATURA 2000.

Habitatne smernice (1992)
Namen teh smernic Evropske komisije je zagotoviti ohranitev biološke raznovrstnosti (biodiverzitete) z varovanjem naravnih habitatov prostoživečih živali.
 
Celotno območje Sečoveljskih solin (Lera in Fontanigge) je po teh smernicah predlagano za uvrstitev v omrežje evropsko pomembnih območij posebnega varstva NATURA 2000.

Omrežje Natura 2000
Sečoveljske soline izpolnjujejo merila za razglasitev območja posebej varovanega območja NATURA 2000 po določilih Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic. Kljub zagotovljenemu pravnem varstvu v nacionalnem merilu (Uredba Vlade Republike Slovenije o krajinskem parku) in mednarodnim varstvenim okvirom (določila Ramsarske konvencije) je v raznih (občinskih in državnih) planskih dokumentih še vedno moč zaslediti ideje o poseganju na območje Solin in/ali njegovem preoblikovanju. Prav zato bo razglasitev območja NATURA 2000 izredno pomembna, saj je država dolžna takšna območja varovati in jih ustrezno ohranjati.
 
Posebnost Sečoveljskih solin v primerjavi z večino drugih območij NATURA 2000 v Sloveniji je v dejstvu, da je ozemlje (z izjemo nekaj parcel) v celoti v državni lasti. To pomeni, da izvajanje projekta LIFE pa tudi varstvenih usmeritev in režimov, na Solinah ne ovirajo problemi, povezani z zasebno lastnino. Tudi zato bi lahko območje Sečoveljskih solin izkoristili za promocijo določenih vsebin koncepta NATURA 2000, ki so v drugih območjih obremenjena z omejitvami, ki izhajajo iz lastništva zemljišč ali razumevanja koncepta trajnostne rabe.
 
Sečoveljske soline imajo pomembno vlogo v mozaiku preostalih obalnih mokrišč, ki prehajajo iz Beneške lagune na zahodu proti vzhodni obali Jadranskega morja. Nekatera izmed njih so že ali še bodo vključena tudi v omrežja NATURA 2000 (npr. izliv Soče, Škocjanski zatok, laguna Stjuža itd.).

Barcelonska konvencija (1976)
Njen prvotni namen: zmanjšati onesnaževanje v Sredozemskem morju, je nadgrajen s številnimi predpisi, vezanimi na to območje. Leta 1982 je bil tako sprejet tretji predpis glede posebno zavarovanih območjih v Sredozemskem morju, ki je nadgrajen z novim, imenovanim Predpis za posebno zavarovana območja in biodiverziteto.
 
Namen posebno zavarovanih območij je ohraniti:
 

  • značilne tipe ustrezno velikih obalnih in morskih ekosistemov, da bi se zagotovila njihova dolgoročna sposobnost za življenje in ohranila njihova biodiverziteta;
  • habitate, ki jim grozi, da bodo v svojih naravnih sredozemskih območjih razširjenosti izginili, ali katerih območje se je zmanjšalo zaradi njihove regresije ali bistveno omejene površine;
  • habitate s kritično stopnjo preživetja za močno ogrožene
  • ali endemične živalske in rastlinske vrste;
  • lokalitete posebnega pomena zaradi njihovih znanstvenih, estetskih, kulturnih ali izobraževalnih vrednosti.



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios