Upravljanje parka

Vlada RS je 10.6.2003 na seji potrdila koncesijsko pogodbo za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline in rabo te naravne vrednote, ki sta jo v soboto, 12. julija 2003, podpisala minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač in direktor podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. Alojz Jurjec. Vlada RS je januarja lani sprejela Uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in za upravljanje tega krajinskega parka. Uredba za obe vrsti koncesij opredeljuje predmet in območje koncesije, njeno vsebino, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, upravljanje z zemljišči, vire financiranja, začetek in čas trajanja koncesije, plačilo zanjo, obveznosti koncesionarja, način pridobitve koncesije, vsebino javnega razpisa, njegovo objavo in izvedbo, merila za izbor koncesionarja, koncesijsko pogodbo, nadzor nad izvajanjem koncesije, razloge in način prenehanje koncesije, prenos koncesije ter njeno podaljšanje.

Julija 2002 pa je Vlada RS skladno z omenjeno uredbo na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline, ki je bil v Uradnem listu objavljen 15. marca 2002, za koncesionarja izbrala podjetje Soline.

Koncesijska pogodba ureja medsebojna razmerja med koncedentom (vlado) in koncesionarjem (podjetjem Soline) v zvezi s koncesijo za upravljanje parka in rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin. Koncesionar bo s podpisom pogodbe pridobil izključno pravico za upravljanje parka in rabo naravne vrednote, koncedent pa bo v okviru zakonov in drugih predpisov storil vse, da bo koncesionar pridobil vodne pravice za rabo vode v obsegu, kolikor je potrebno za izvrševanje obeh koncesij po tej pogodbi. Koncesijska pogodba med drugim tudi določa, da mora koncesionar v enem letu po podpisu pogodbe v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave izdelati osnutek načrta upravljanja parka za obdobje desetih let ter ga posredovati najprej Odboru Krajinskega parka Sečoveljske soline v mnenje in pripombe, kasneje pa usklajenega še v mnenje ministrstvu in nato vladi v sprejem. Koncesionar mora vsakih pet let po sprejemu načrta upravljanja parka poročati Vladi RS o njegovem izvajanju.

Koncesionar mora do 30. junija tekočega leta pripraviti letni program dela parka za naslednje leto. Vsako leto do konca februarja tekočega leta pa mora koncesionarporočati ministrstvu o izvajanju letnega programa za preteklo leto.

Pogodba določa tudi vire financiranja upravljanja parka, in sicer: sredstva iz državnega proračuna, prihodki od prodaje blaga in storitev koncesionarja v tistem delu njegove dejavnosti, ki jo izvaja kot javno službo, vstopnine za ogled in obisk parka, donacije, dotacije in druga nepovratna sredstva, drugi viri, kot so parkirnina ipd. Višina letnih sredstev iz državnega proračuna se bo določila v letnem programu dela parka. Za ta namen bosta koncedent in koncesionar vsako leto sklenila posebno pogodbo. S koncesijsko pogodbo je tudi določeno, da sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki obsega kanal Dragonje, kanal Drnica in Jernejev kanal ter čelni nasip, ki loči soline oz. park od morja, v celoti zagotavlja koncedent iz državnega proračuna.

S koncesijsko pogodbo bo koncesionar pridobil tudi pravico rabe naravne vrednote Sečoveljskih solin za izvajanje tradicionalnega solinarstva. Izvajati pa jo bo moral tako, da ne bo ogrožal biotske raznovrstnosti, varstva naravne vrednote in kulturne dediščine ter da bo ohranjal solinarski ekosistem. Poleg izvajanja tradicionalnega solinarstva bo lahko koncesionar v okviru zakonov in drugih predpisov v parku opravlja še: turistične dejavnosti, oddajanje privezov, vzrejo vodnih organizmov (marikultura).

V okviru rabe naravne vrednote za izvajanje tradicionalnega solinarstva bo lahko koncesionar pridobiti letno do 20.000 ton soli, do 400 m3 solinarskega blata (fanga) in do 1000 m3 matične slanice. Ob tem pa je koncesionar dolžan vzdrževati in obnavljati objekte in naprave za pridobivanje soli na tradicionalen način.

Koncesionar bo za koncesijo, ki je podeljena za dobo 20 let, z možnostjo podaljšanja za 10 let, enkrat letno plačeval koncesijsko dajatev, ki bo znašala prvo leto 100 tisoč tolarjev, v naslednjih letih pa 1 odstotek dohodka preteklega leta. Plačilo za koncesijo se bo razdelilo med državo in občino, na območju katere se nahaja naravna vrednota, v enakih deležih od celotnega plačila koncesije.