Območje izhlapevanja

prvo izhlapevanje (125,3 ha), drugo izhlapevanje (55,9 ha) in tretje izhlapevanje (32,8 ha).  Te površine so namenjene pripravi slanic do slanosti blizu zasičenosti, ki se jih prečrpa v postrežnice na kristalizaciji ali pa v zbiralnike, če so količine večje kot je dnevna poraba na kristalizaciji. Nasipi, ki ograjujejo bazene za izhlapevanje, kanali in dno bazenov so zgrajeni iz sedimenta in so izpostavljeni stalni eroziji. K površinam za izhlapevanje slanice sodi tudi območje Fontanigge.

Fontanigge, ki obsegajo 314 ha, ležijo med kanalom Grande in reko Dragonjo. Na zahodu so obdane z morskim visokovodnim nasipom, na vzhodu pa z agrarno površino.  V Fontaniggeah je mreža kanalov, ki so v preteklosti služili dovodu morske vode do posameznih solnih polj, odvodu izrabljenih in padavinskih vod ter za transportne plovne poti. Največja v mreži kanalov sta Giassi in Curto, najdaljši  pa Pichetto, ki je ohranil svojo vlogo za upravljanje vodnih režimov na tem območju. Fontanigge ležijo v smeri doline Dragonje in so pod vplivom močnejših dnevnih ter nočnih vetrov, ki pospešujejo izhlapevanje vode v bazenih. V delni rabi, podrejeni vzdrževanju nivojev vod za gnezdeče ptice, je za pripravo slanic urejeno 175,00 ha površine, ki je razdeljena na območje južno od kanala Pichetto in območje severno od njega. Območji sta razdeljeni na bazene, katerih velikost in oblika je prilagojena obstoječim strukturam starih solnih polj. Bazeni so povezani z zapornicami, s katerimi se uravnavajo pretoki in količina slanice. Uravnavanje zapornic je pogojeno z vremenskimi razmerami. Slanost postopno narašča do zapornic pred sifoni, ki omogočajo transport slanice na eksploatacijsko polje Lera, kjer doseže končno slanost za uporabo na območju 2. izhlapevanja.  V obdobju pridelave soli ob plimah dovaja morsko vodo na področje kanal Pichetto preko zapornic s povratno loputo, obrnjeno za vtok v soline. V zimskem času je povratna loputa obrnjena za praznjenje področja tako, da padavinske vode ob osekah odtekajo v kanal.