Sečoveljske soline
Sečoveljske soline s površino približno 593 ha ležijo v južnem delu občine Piran.
Na severu je območje solin omejeno s strugo Kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu.
Naravne vrednote območja so zavarovane z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Ur.l.RS št.29/2001), kulturna dediščina pa z občinskim odlokom. Sečoveljske soline so območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. Z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO je Skupščina RS uvrstila Sečoveljske soline v seznam močvirij, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic.
Danes se gospodarska vloga solin prepleta z naravovarstveno in kulturno: pridelana sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov cenjena med uporabniki; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini; območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati pa je tudi za človeka rezervat ekološko žlahtnega bivalnega okolja ter spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediščino in krajino, ki izginja.