Razširjenost morskih solin in proizvodnja soli v Sredozemlju
Morske soline najdemo ob morskih obrežjih širom po Sredozemlju, od Atlantskega oceana pa vse do Črnega morja.
Zaradi zgodovinskih, kulturnih in ekoloških vrednot predstavljajo izjemen pokrajinski element med morjem in kopnim, med zrakom in zemljo.
Danes poznamo okoli 170 solin različnih kategorij, razširjenih v 18 sredozemskih državah. V 90 solinah še pridelujejo sol, medtem ko je 64 nedelujočih ali zapuščenih. Med 90 delujočimi solinami jih 75 % leži v severnem in osrednjem Sredozemlju (Španija, Francija, Grčija, Italija in Portugalska), medtem ko v ostalih državah ne najdemo več kot 10 obstoječih solin.
Velikost solin je zelo različna, od 1 ha in manj, pri prvobitnih solinah pa vse tja do 11000 - 12000 ha v industrijskih solinah na jugu Francije. Med 64 opuščenimi solinami je njihova skupna površina komaj nekaj nad 10000 ha. 11 solin na Portugalskem, Španiji, Italiji in Grčiji so spremenili v območja za vzgojo morskih organizmov (marikultura) in le 3 med njimi (Ciper, Slovenija in Italija) imajo danes status zavarovanega območja.
Letna proizvodnja soli v Sredozemlju je okoli 7 milijonov ton. Največ je pridelajo v Franciji (2 milijona ton), Turčiji, Španiji in Italiji. Čeprav je v Grčiji več delujočih solin kot v Franciji, je njihova površina in letna proizvodnja bistveno manjša in se giblje med 200000 do 300000 ton soli letno. Zanimivo je, da se kljub ugodnejšim podnebnim razmeram v predelih južnega Sredozemlja pridela več soli na njegovem severu, kar kaže na večjo razpoložljivost primernega morskega obrežja za tovrstno dejavnost.