Slanost

Je merilo za vsebnost vseh soli v gramih, raztopljenih v 1 kg slanice. Navadno je izražena v odstotkih ali promilih, ki ustrezajo utežnemu deležu vseh soli v skupni masi raztopine; tako slanost 3 % ali 30 ‰ pomeni, da je v 1000 g vodne raztopine (slane vode) raztopljeno 30 g vseh soli.

Izmerimo jo lahko z različnimi pripomočki, kot so optični refraktometri, areometri ipd. Slanost lahko definiramo tudi s pomočjo električne prevodnosti morske vode in je odvisna od raztopljenih ionov glede na prostornino in njihovim gibanjem, ki je pogojeno s temperaturo in tlakom. Izražena je z enoto mS/cm (miliSiemens na centimeter). Slanost lahko podamo  tudi s pomočjo klorida (Cl-), in sicer:  

S = 1.80655 x [Cl-] ‰

Absolutna slanost morske vode (Sa) je razmerje med maso vseh raztopljenih snovi v morski vodi in maso morske vode. Absolutne slanosti v praksi ne merimo neposredno. Zato so s slanostjo (S) morske vode nekdaj označevali skupno količino vseh trdnih snovi, ki so raztopljene v morski vodi, pri čemer so vsi karbonati pretvorjeni v okside, bromidi in jodidi v kloride in organska snov je popolnoma oksidirana. Danes (po letu 1979) izražajo slanost skoraj izključno kot praktično slanost (Sp), ki temelji na merjenju električne prevodnosti morske vode. Definiramo jo kot razmerje električne prevodnosti morske vode pri temperaturi 15° C in tlaku 1 bara glede na raztopino KCl, kjer utežni delež KCl znaša 32,4356 10-3 pri isti temperaturi in tlaku (K15). V primeru, ko je K15 = 1, je praktična slanost 35. Praktično slanost definiramo z uporabo razmerja K15 s sledečo enačbo: 

Sp = 0,0080 - 0,1692K151/2 + 25,3851K15 + 14,0941K153/2 - 7,0261K152 + 2,7081K155/2

Opisana enačba velja za praktične slanosti v razponu med 2 in 42. Praktična slanost je v merskem sistemu SI brez enote. Povprečna slanost vode v oceanih je približno 35 ‰.  Slanost Sredozemskega morja je višja in znaša okrog 38 ‰.  Slanost Jadranskega morja je v njegovem južnem delu večja kot na severu. Vzrok za to je občasno dotekanje bolj slane sredozemske vode in večje izhlapevanje. Velik vpliv na njegov severni del imajo številni vodotoki, ki se izlivajo vanj.  V severnem Jadranu je nihanje slanosti izrazito in razlike lahko znašajo tudi do 6 ‰. Slanost je največja pozno poleti, najmanjša pa spomladi.