Gostota
Gostota je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso in prostornino telesa.
Za določevanje gostote večjih količin kapljevin se uporablja potopni areometer, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto. Navadno je sestavljen iz dolgega steklenega valja z umerjeno skalo ter na enem koncu obteženega z živosrebrno utežjo. Kapljevino, ki bi ji radi določili gostoto, nalijemo v pokončen valj in vanj počasi spustimo areometer, tako da prosto plava. Skladno z Arhimedovim zakonom se areometer potopi globlje, če je gostota kapljevine manjša. Gostoto tekočine odčitamo v ravnini gladine iz umerjene skale.
V praksi imamo navadno dve vrsti areometrov: enega za kapljevine, ki so lažje od vode (npr. alkohol) in pri katerih je oznaka za specifično težo 1,000 za vodo pri dnu lestvice, in drugega za kapljevine, ki so težje od vode (npr. slanica, kisline) in pri katerih je oznaka 1,000 pri vrhu lestvice.
Specifično težo dobimo tako, da izmerjeno gostoto delimo z gostoto vode pri 4° C, ki je 1000 kg/m³. Morska voda ima zaradi raztopljenih soli večjo gostoto; povprečna gostota na gladini je približno 1027 kg/m³. Dva dejavnika vplivata na to, da lahko gostota morske vode odstopa od te vrednosti: temperatura in slanost. Z višanjem temperature gostota morske vode pada, z večanjem slanosti pa raste.
Plast vode z manjšo gostoto plava na plasti gostejše vode. Če vzamemo dve plasti vode z enako slanostjo, bo plast toplejše vode plavala na plasti hladnejše vode. Razmere pa se zapletejo, ker ima temperatura večji vpliv na gostoto od slanosti. Tako se lahko zgodi, da plast toplejše vode z večjo slanostjo plava na plasti hladnejše vode z manjšo slanostjo.
V solinarstvu se slanost izračunava iz gostote in se uporablja skoraj v vseh morskih solinah. Izražena je v stopinjah Bé (Baumé). Bauméjeva lestvica je leta 1768 dobila ime po njenem izumitelju, francoskemu kemiku in farmacevtu Antoine Bauméju.
Pri 20° C je povezava med relativno gostoto (RG) in stopinjami Bauméja za tekočine:
• težje od vode: RG = 145 ÷ (145- Bé°)
• lažje od vode: RG = 140 ÷ ( Bé°+130)
V starejših virih se namesto vrednosti 145 pri temperaturi 15,5° C uporablja vrednost 144,32.