Soline in solinarstvo
Prebivalci Pirana so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik sv. Jurija, 23. aprila. Sezona se je končala na god sv. Jerneja, 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino solinarji vrnili na svoje domove.
Prebivalci iz okoliških vasi so v soline hodili pobirat sol. Podobno se je dogajalo tudi s solinarji iz Strunjana in Kopra. V Piranu in Sečovljah se dandanes odvija solinarski praznik med aprilom in avgustom.
Postopek pridobivanja soli na solnih poljih, je predstavljal bivanje celotne solinarske družine skozi poletne mesece. Hiše kjer so prebivali solinarji so bile grajene po navadi iz laporja ali pa v kombinaciji iz belega istrskega apnenca. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje – hiša ter glavni dovodni kanal. Ta pot je služila za transport iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna državna skladišča. Solinarska hiša je bila sestavljena iz spodnjih in zgornjih prostorov. Kot je že omenjeno so spodnji prostori služili za shranjevanje soli, v zgornjih prostorih pa so imeli solinarji kuhinjo, ter sobe, ki so služile počitku po napornem delu, skratka prebivanju v poletnih dneh.