Sabljarka

Junija leta 2001 je v Sečoveljskih solinah gnezdil par sabljark, kar je prva gnezditev te vrste v Sloveniji. V gnezdu na peščini sredi opuščenega solinskega polja sta bili dve jajci, izvalil pa se je en mladič, a je po nekaj dneh izginil (Geister, 2001). 

Leta 2005 je uspešno gnezdila na Leri. Speljali so se vsi trije mladiči, ki so bili tudi obročkani (Škornik, 2005).  

V letih 2006 in 2007 ni gnezdila (Škornik, 2008).  V letu 2008 so na nasipu območja slane trate gnezdili kar trije pari, vendar so se uspešno speljali le trije mladiči prvega para. Drugi par je imel tudi mladiče, vendar niso poleteli. Tretjemu paru je bilo leglo z jajci izplenjeno.  

Zanimivo je, da so si sabljarke, kljub bolj primernim gnezditvenim predelom na območju Sečoveljskih solin, izbrale nasip med muzejem solinarstva in slano trato, čeprav je le-ta dostopen kopenskim plenilcem (kuna, lisica), kot tudi naključnim sprehajalcem, ki lahko pohodijo jajca v leglu. 

V letu 2009 so se trije pari vrnili na zgoraj omenjeni nasip, vendar so se po neuspešnem poskusu gnezditve preselili na območje Life. Tam so na manjših blatnih otokih v letu 2009 uspešno gnezdili trije pari sabljark, četrti par pa je gnezdil na erodiranem nasipu Corsolonga (Škornik, 2009).

Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom. Ovalna jajca, so na moč podobna polojnikovim, le da so nekoliko večja in merijo 50 x 35 mm. V leglu so ponavadi štiri jajca. Mlade sabljarke se izležejo po 25 dneh. Samostojne so najpozneje po 42 dneh (Škornik, 2006).