Rumenonogi galeb

Rumenonogi galeb je v Sloveniji celoletna vrsta. Pogost je vzdolž morskega obrežja, zahaja pa tudi v notranjost Slovenije, vendar nikjer ni številen. 

Po podatkih OAS je v Sloveniji zelo redek gnezdilec (Geister, 1995). Sečoveljske soline so njegovo edino večje gnezdišče v Sloveniji (Škornik, 2007), čeprav gnezdi tudi drugod ob morskem obrežju in celo v notranjosti Slovenije, kjer gnezdi na strehah poslopij.

Je največja in najpogostejša galebja vrsta v Sečoveljskih solinah. Prva gnezditev rumenonogega galeba je bila potrjena leta 1986, ko je bilo najdenih 11 gnezdečih parov (Škornik, 1992). Do leta 1991 je število gnezdečih parov naraščalo za skoraj tretjino na leto (Škornik, 1992). Makovec, Škornik in Lipej (1998) opozarjajo, da je v tistem času populacija rumenonogih galebov že presegla nosilnost okolja, posledično pa se je povečal populacijski pritisk in nestrpnost. Pojavljal se je kanibalizem. 

Pi=00.535, Pi2 = 00.286, Piln[Pi] = - 00.335

χ2 = 6751981.5, σ2 = 5433046528w, P(A) = 0

Število osebkov / Number of Individuals: 390608 

Število opazovanj / Number of Sightings: 1131

Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) 

Zadnje / Last: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS)

Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) 

Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS)

Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009

TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01)

Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha

% SLO: 85 % 

Prvi upad gnezdeče populacije je bil opažen leta 1995 (Škornik et al., 1995). V Sečoveljskih solinah gnezdi na notranjih, skromno poraščenih nasipih, v gosti travi zunanjih visokomorskih nasipov ali posamič v ruševinah solinarskih hiš. Prvi pari pričnejo z gnezdenjem že v začetku aprila, inkubacijski vrh pa nastopi med 15. in 30. aprilom (Škornik, 1992). Posamič lahko pari valijo tudi kasneje. 

Gnezdo je lahko različnih velikosti, zgrajeno z različnim rastlinskim in drugim priložnostnim gradivom. Če so bila še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja gnezda rumenonogega galeba mojstrsko grajena iz morske trave (Škornik, 1992), pa danes opažamo čedalje več enostavno grajenih gnezd, ki premorejo preprosto kotanjico, obloženo z ostanki letalnih peres in drugega perja galebov. Samica znese ponavadi 3 jajca (2-4), velikosti 70 x 48 mm. Inkubacijska doba traja od 28 do 30 dni. Mladiči se speljejo po 32 do 40 dnevih (Škornik, 1992).

Gnezditveni uspeh je pri rumenonogem galebu slab, tudi tam, kjer ni plenjenja s strani lisice in kune. Škornik (1992) navaja, da je uspeh speljave mladičev v Sečoveljskih solinah od leta 1988 do leta 1990 znašal le 0.9 mladiča na gnezdeči par (0.05 - 1.4). 

Iz podatkov 25. letnega monitoringa na območju Sečoveljskih solin je razvidno, da je število gnezdečih parov rumenonogega galeba naraščalo vse do leta 2005, zatem se je njegovo število v naslednjih dveh sezonah zmanjšalo za več kot dvakrat. Razlog za to je bil ugotovljen že v času gnezdenja leta 2005, ko smo na gnezdiščih na območju Colombere in Piccie našli številne kadavre odraslih ptic in seveda mladičev. Krivca za to sta lisica in kuna. Število gnezdečih ptic je bilo že v naslednjem letu manjše, novih gnezdečih parov pa ne gre pričakovati v krajšem časovnem obdobju, kar se vidi tudi iz števila gnezdečih parov v kasnejših letih. Galebi, ki so zasedli običajna gnezdišča na območju Piccie in Mezzane, so imeli slab gnezditveni uspeh, nekoliko bolje je bilo z manjšo kolonijo na območju Colombere, ki gnezdi na nedostopnem in z vodo obdanem nasipu. Vedno več rumenonogih galebov gnezdi tudi na ruševinah solinarskih hiš, vendar tam zaradi neustreznosti prostora za gnezdenje ne more gnezditi večje število teh ptic. Iz topografskega prikaza gnezditvene razširjenosti je razvidno, da rumenonogi galeb redno gnezdi le na območjih Mezzane, Piccie in Colombere, posamič pa tudi drugod po solinah. Drži se bližine morja ali večjih bazenov z nasipi. Na območjih izhlapevanja ne gnezdi. Tamkajšnji poskusi so bili neuspešni (Škornik, 2009).

V zadnjih desetletjih se je število rumenonogih galebov povsod v Sredozemlju močno povečalo (Škornik, 1992; Mullarney et al., 1999).  Posebej skokovito se je njihovo število povečalo po letu 1975, predvsem zaradi dostopnješe hrane na smetiščih, prenehanju pobijanja galebov in nabiranja njihovih jajc (Škornik v Hagemeijer & Blair, 1997). Pomemben delež rumenonogih galebov se čez vse leto zadržuje v bližini svojih gnezdišč, vendar se rumenonogi galebi iz jugozahodne Evrope, Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja po gnezditvi množično selijo proti severu (Blomdahl et al., 2003; Cramp & Simmons, 1983; Del Hoyo et al., 1996; Malling Olsen & Larsson, 2003).

Poleti se v Sečoveljskih solinah gnezdečim galebom v pognezditvenem obdobju pridruži več tisoč osebkov iz sosednjih držav (Hrvaška, Italija). Prvič je bilo večje število teh ptic zabeleženo leta 1992, ko jih je prešteval B. Rubinič. 31.7.1992 jih je na Leri naštel 15.000, na Fontaniggeah pa 5.000. 

19.7.2003 jih je bilo 13.700, kar je tedaj pomenilo eno največjih pognezditvenih skupin v Sredozemlju. Večina osebkov ni bila mladostnih, odstotek mladostnih osebkov se je povečal le ob koncu meseca. Zadrževali so se večinoma na visokih nasipih brez vegetacije in v suhih solinskih bazenih na Leri (Blomqvist, 2007). 

Največje število pognezditvenih rumenonogih galebov smo zabeležili v letu 2004, kar je razvidno tudi v grafičnem prikazu (sl. 713. in 716.). 23.7.2004 jih je bilo samo na Leri presenetljivih 25.320 osebkov. Že v avgustu istega leta jih je bilo 10.000 manj (Škornik, 2005). Dolgoletna povprečja kažejo, da se prve večje skupine pojavijo konec junija, z viškom na začetku ali na koncu druge polovice julija. Do septembra se njihovo število ponovno spusti na nivo redne populacije, ki šteje približno 1000 osebkov (Škornik, 2007).

Rumenonogi in druge vrste galebov se lahko pojavijo v večjem številu tudi ob nenavadnih dogodkih. Dne 2.3.2009 je bila na morju pred solinami in v Sečoveljskih solinah jata galebov, ki je štela najmanj 5.000 osebkov, nedvomno zaradi poginulih velikih sardel Sardinella aurita, ki so jih ptice pobirale s površine morja. 

Poleg štetja na območju Sečoveljskih solin smo leta 2007 opravili tudi štetje rumenonogih galebov na območju smetišča v Dragonji, kjer smo poskušali prešteti galebe v času, ko na deponijo pripeljejo sveže odpadke. Opazovanja kažejo, da ne gre zanemariti dejstva, da se količina kuhinjskih in drugih odpadkov bistveno poveča v juliju in avgustu, ko je turistična sezona bližnjih obalnih mest na vrhuncu (Škornik, 2008). 

Zaradi prehranjevanja na smetiščih predstavljajo rumenonogi galebi potencialno grožnjo pri prenašanju patogenih mikrobov na človeka ter s tem ogrožajo naše zdravje (Mudge, 1978; Škornik, 1992). 

V Sečoveljskih solinah težave z galebi nastopijo na območju kristalizacije (pridelave soli), saj je zaradi prenočevanja galebov na tem območju neoporečnost pridelane soli vprašljiva. Tradicionalen način pridelave soli ne dovoljuje rafinacije (čiščenja) oziroma drugih metod obdelovanja, zaradi katerih bi se spremenile kemične lastnosti soli. Po analizah in ugotovitvah je sol v določenem obdobju zaradi ptičjih iztrebkov, izbljuvkov, perja ali razpadanja galebjih trupel kontaminirana, zato se uvršča v kakovostni razred industrijske soli. Interes upravljavca – podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o je, da so večinoma zagotovljeni pogoji za pridobivanje jedilne soli na tradicionalen način. V poletnih sezonah 2005 in 2006 smo na območju kristalizacije soli poskusili s t.i. repelentnimi sredstvi, ki pticam preprečujejo zasedanje prenočišč. Ta sredstva so bila učinkovita le v začetku sezone prenočevanja, kasneje pa ne več. 

Od leta 2007 upravljalec KPSS izvaja plašenje rumenonogih galebov na njihovih prenočiščih. Plašenje poteka med 31. julijem in 19. avgustom. Namen plašenja je premeščanje galebov iz kristalizacijskega območja Lere. Cilj pa je zagotavljanje pogojev za pridobivanje neoporečne soli brez ptičjih iztrebkov, izbljuvkov in perja (Škornik, 2007).

Tovrstno početje pa ni v skladu z obstoječo zakonodajo, saj je rumenonogi galeb v Sloveniji z zakonom zavarovana vrsta. Tu je tudi njegovo edino večje gnezdišče v Sloveniji. Sečoveljske soline so uvrščene na seznam IBA in Spa tudi zaradi rumenonogega galeba, ki izpolnjuje naslednje kriterije:

a) Kriterij A4 - na območju se redno pojavlja 1% ali več globalne populacije ene ali več vrst. (1% globalne populacije je za L. michahellis 6990 osebkov glede na podatke o velikosti njegove globalne populacije s spletne strani BirdLife).

b) Kriterij B1i - na območju se pojavlja ≥ 1% selitvene ali drugače izražene populacije vodnih ptic, ki se združujejo v jate.

c) Kriterij C3 - na območju se redno zadržuje ≥ 1% selitvene populacije migratorne vrste, ki se združuje v jate in ni ogrožena v EU.

d) Kriterij C4 - na območju se redno ali na predvidljivi osnovi zadržuje ≥ 20.000 selitvenih vodnih ptic ali ≥ 10.000 parov selitvenih morskih ptic ene ali več vrst.