Polojnik
Himantopus himantopus
Polojnik je še do nedavnega veljal za izjemno redkega gnezdilca v Sloveniji (Geister, 1995). Pri nas je začel gnezditi šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja in to v Sečoveljskih solinah (Makovec & Škornik, 1990).
Leta 2004 je par teh ptic gnezdil tudi v Strunjanskih solinah. V zadnjih letih je začel polojnik neredno gnezditi tudi v severovzhodni Sloveniji, gnezdi pa tudi v Škocjanskem zatoku pri Kopru. Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Gnezdi posamič, večinoma pa kolonijsko, včasih v družbi z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, beločelim deževnikom Charadrius alexandrinus, sabljarko Recurvirostra avosetta in rdečenogim martincem Tringa totanus. Gnezdo si naredi na travnati, halofitni ruši ali na blatu, najraje blizu vode ali na vodi. Gnezdo je plitva kotanjica, obložena z bilkami. Gnezdovno gradivo so slanuše, alge ter morska trava, v katero vgradi posamezne koščke školjk, polžev in drugega drobirja. Če se gladina vode ne dvigne prenaglo, gnezdo z dodajanjem gnezdovnega materiala nadviša. Vanj znese samica tri do štiri ovalna, rumenkasto rjava jajca z rjavo črnimi in sivimi lisami, velikosti 44 x 32 mm. Mladiči se izvalijo po 22 do 25 dneh. Gnezdo zapustijo takoj po izvalitvi. Spolno zrelost dosežejo v enem letu (Škornik, 2006).
Iz prezimovališč se k nam vrnejo v začetku marca, soline pa zadnji zapustijo konec septembra. Polojnik je v sredozemskih solinah pravi pokazatelj ustreznega upravljanja z vodnim režimom in tradicionalnega solinarstva (Rufino & Neves, 1992).
STATISTIKA / STATISTICS:
Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.039
χ2 = 100112.7578, σ2 = 943999.75, P(A) = 0
Število osebkov / Number of Individuals: 4452
Število opazovanj / Number of Sightings: 528
Prvo / First: 1.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS)
Zadnje / Last: 27.8. 2009, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)
Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.2007, Mezzana (Lera, KPSS)
Najbolj pozno / Latest: 30.9.2008, Mezzana (Lera, KPSS)
Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
TRIM: Velik porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05)
Površina gnezdenja / Breeding Surface: 140 ha
% SLO: 85 %
Za polojnika so soline najpomembnejši življenjski prostor. Še posebej je zanj značilno, da je občutljiva vrsta. Več kot 93 % celotne portugalske populacije gnezdi v solinah. Tam, kjer je prišlo do preoblikovanja solin v ribje farme, je drastično upadla gnezditvena populacija polojnika (Rufino & Neves, 1992).
Število gnezdečih polojnikov na posameznih območjih Sečoveljskih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve (Škornik, 2007). Število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah od leta 1990 raste. Tako populacijsko naraščanje je v direktni povezavi s spremembo habitatov, vodnega režima in varovanja gnezdišč (Škornik et al., 1995). Pri tem pa ne smemo pozabiti splošne razširjenosti vrste in širjenja gnezditvenega areala, kot tudi prvih poskusov uravnavanja vodnega režima na območjih, kjer ta vrsta gnezdi (Škornik, 2009).
Večinoma gnezdi na Fontaniggeah, redno pa posamezni pari gnezdijo tudi na območju 2. izhlapevanja na Leri. Občasno gnezdi tudi na drugih območjih, če so le razmere zanj primerne. Kolonijsko gnezdi le na halofitnem travniku (slana trata) pred Muzejem solinarstva, na katerem smo v letu 2008 pričeli s tedenskim vzdrževanjem vodostaja vode.
Tudi polojnika ogroža plenjenje s strani kune belice in lisice, občasno plenijo njihova legla tudi sive vrane. Tako kot čigre in galebi, tudi polojnik nima visokega gnezdilnega uspeha, čeprav je lahko tudi nadpovprečno uspešen, kot je bil v letu 2008. Nekateri pari so gnezdili sorazmerno pozno in so se mladiči speljali tik pred odhodom v prezimovališča, zato so bili številni mladi polojniki tu še konec septembra (Škornik, 2009).
 |  |
---|
Leglo | Mladič |