Projekti
Projektno delo

S finančnimi sredstvi, ki so pridobljena s pomočjo projektnih nalog, uspešno obnavljamo in vzdržujemo Sečoveljske soline.

Pošlji razglednico
Nepozaben spomin

Preko spletne strani KPSS lahko prijateljem pošljete razglednico s čudovitim motivom iz parka.

Publikacije KPSS
Publicistična dejavnost in poročila

V KPSS se ukvarjamo tudi z založništvom in izdajateljsko dejavnostjo. Obenem so tu objavljena tudi strokovna in druga poročila povezana z dejavnostjo KPSS. Prelistajte in prenesite jih!

Duplinska kozarka

Duplinska kozarka

Tadorna tadorna

Duplinska kozarka je v Evropi razširjena in pogosta gnezdilka severnomorske, baltske in zahodnoevropske atlantske obale. V Sloveniji se redno pojavlja le ob morskem obrežju, kjer tudi redno prezimuje (Sovinc, 1994). Živi predvsem ob blatnih in peščenih morskih obrežjih, v solinah in na slanih jezerih. Večinoma gnezdi v zemlji, v kunčjih rovih in votlinah drugih živali, včasih tudi v zidovih opuščenih stavb ali v razpokah nasipov (Škornik, 2006).

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opaziti šele v zadnjem desetletju, medtem ko je bila pred tem le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Večinoma se v manjših ali večjih skupinah ustavi na preletu že v aprilu in včasih ostane vse do konca junija. Od konca julija pa vse do novembra jih je v Sečoveljskih solinah le nekaj, saj so v tem času v svojih severnih golitvenih območjih (Škornik, 2008). Po končani golitvi, se vrnejo v gnezdišča, ki so tedaj tudi prezimovališča. Posamič ali v manjših skupinah tudi prezimuje (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah jih je v času prezimovanja tudi več deset. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Samica znese v gnezdo, ki je obdano z rastlinskim gradivom, perjem in puhom, osem do enajst motno bleščečih jajc. Črno-beli puhasti mladiči se izležejo po 29 do 31 dneh. Samec ne vali, ampak straži pred gnezdilnim rovom in pozneje pomaga samici voditi mladiče, ki se speljejo po 45 do 50 dneh (Škornik, 2007). V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri svoji gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Mladiči, ki so se speljali v letu 2006, so na območju Sečoveljskih solin tudi prezimovali. Opazili smo jih tudi v gnezditvenem obdobju leto kasneje.


anas platyrhynchos gnezditev
STATISTIKA / STATISTICS:
Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.01
χ2 = 20842.2656, σ2 = 54338.7656, P(A) = 0
Število osebkov / Number of Individuals: 1295 
Število opazovanj / Number of Sightings: 214
Prvo / First: 13.2.1977, Morje (KPSS) 
Zadnje / Last: 24.12.2009, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS)
Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Mezzana (Lera, KPSS) 
Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS)
Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
TRIM: Velik porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)
Površina gnezdenja / Breeding Surface:  6 ha 
% SLO: 100 %




KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios