Duplinska kozarka
Duplinska kozarka je v Evropi razširjena in pogosta gnezdilka severnomorske, baltske in zahodnoevropske atlantske obale. V Sloveniji se redno pojavlja le ob morskem obrežju, kjer tudi redno prezimuje (Sovinc, 1994). Živi predvsem ob blatnih in peščenih morskih obrežjih, v solinah in na slanih jezerih. Večinoma gnezdi v zemlji, v kunčjih rovih in votlinah drugih živali, včasih tudi v zidovih opuščenih stavb ali v razpokah nasipov (Škornik, 2006).
Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opaziti šele v zadnjem desetletju, medtem ko je bila pred tem le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Večinoma se v manjših ali večjih skupinah ustavi na preletu že v aprilu in včasih ostane vse do konca junija. Od konca julija pa vse do novembra jih je v Sečoveljskih solinah le nekaj, saj so v tem času v svojih severnih golitvenih območjih (Škornik, 2008). Po končani golitvi, se vrnejo v gnezdišča, ki so tedaj tudi prezimovališča. Posamič ali v manjših skupinah tudi prezimuje (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah jih je v času prezimovanja tudi več deset. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Samica znese v gnezdo, ki je obdano z rastlinskim gradivom, perjem in puhom, osem do enajst motno bleščečih jajc. Črno-beli puhasti mladiči se izležejo po 29 do 31 dneh. Samec ne vali, ampak straži pred gnezdilnim rovom in pozneje pomaga samici voditi mladiče, ki se speljejo po 45 do 50 dneh (Škornik, 2007). V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri svoji gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Mladiči, ki so se speljali v letu 2006, so na območju Sečoveljskih solin tudi prezimovali. Opazili smo jih tudi v gnezditvenem obdobju leto kasneje.
