Rumena pastirica
Motacilla flava
Rumena pastirica je v Sloveniji redka poletna vrsta in se redno pojavlja na preletu. Njena gnezditvena razširjenost se skozi Slovenijo vleče v jasno izraženi smeri vzhod - zahod (Geister, 1995). Pogosta je v Primorju, na Cerkniškem jezeru, na robu Ljubljanskega barja, na Dravskem in Ptujskem polju. Čeprav so prvotna prebivališča in gnezdišča rumenih pastiric predvsem močvirnati travniki, pa danes gnezdi tudi ob morskem obrežju, v slaniščih, solinah in na območjih zasipavanja.
STATISTIKA / STATISTICS:
Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.037
χ2 = 115308.2969, σ2 = 1037042.563, P(A) = 0
Število osebkov / Number of Individuals: 5282
Število opazovanj / Number of Sightings: 118
Prvo / First: 29.4.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS)
Zadnje / Last: 13.10.2009 (Fontanigge, KPSS)
Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Mezzana (Lera, KPSS)
Najbolj pozno / Latest: 6.11.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS)
Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
TRIM: Nezanesljiv / Uncertain
Površina gnezdenja / Breeding Surface: 14 ha
% SLO: 2,5 %
Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. Gnezdi vedno na tleh. Polkroglasta skledica, narejena iz mahu, travnih bilk in koreninic ter obložena z živalsko dlako ali rastlinsko volno, je dobro skrita pod rastlinjem ali v visoki travi. Samica znese štiri do šest rumenkasto belih, modrikastih ali zelenkastih in temno sivo rjavih jajc. Mladiči se speljejo že po desetih dneh in se pozneje združijo v večje skupine.
V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alta ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. Rumena pastirica je bila nekoč v solinah pogostejša, saj je tu gnezdilo nekaj deset parov, danes pa na celotnem območju gnezdi le nekaj parov. Naseljuje predvsem suhe predele solin. V času spomladanske selitve jih tukaj počiva tudi več tisoč.
Na območju Sečoveljskih solin gnezdita dve podvrsti rumene pastirice, in sicer Motacilla flava cinereocapilla in M. f. feldegg, za katero je značilna povsem črna glava.
Ob zagotavljanju ustreznih gnezditvenih površin se za njen obstoj v KPSS ne gre bati.
