Projekti
Projektno delo

S finančnimi sredstvi, ki so pridobljena s pomočjo projektnih nalog, uspešno obnavljamo in vzdržujemo Sečoveljske soline.

Pošlji razglednico
Nepozaben spomin

Preko spletne strani KPSS lahko prijateljem pošljete razglednico s čudovitim motivom iz parka.

Publikacije KPSS
Publicistična dejavnost in poročila

V KPSS se ukvarjamo tudi z založništvom in izdajateljsko dejavnostjo. Obenem so tu objavljena tudi strokovna in druga poročila povezana z dejavnostjo KPSS. Prelistajte in prenesite jih!

Brškinka

Brškinka

Cisticola juncidis

Brškinka je stalnica in živi v Sredozemlju, od koder se je razširila tudi v zahodno Evropo vse do Nizozemske. Najdemo jo tudi v tropski Afriki, v Indiji, na Sundskih otokih ter na Kitajskem in Japonskem.

V Sloveniji velja za zelo redko in lokalno razširjeno vrsto, saj gnezdi le v jugozahodnem delu (Geister, 1995). Pri nas je bila prvič opažena leta 1973 (Geister, Šere, 1974).  K nam je najverjetneje prodrla z Apeninskega polotoka in se v sedemdesetih letih razširila v Istro. ­Vipavsko dolino je dosegla leta 1976, leta 1978 je gnezdila tudi med Igom in Škofljico (Šere, 1980).  Na Barju je izginula gnezdilka, čeprav verjetno tudi takrat ni bila pogosta (Tome et al., 2005).

cisticola juncidis kartaSTATISTIKA / STATISTICS:
Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004
χ2 = 9704.5732, σ2 = 9727.6787, P(A) = 0
Število osebkov / Number of Individuals: 496 
Število opazovanj / Number of Sightings: 229
Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) 
Zadnje / Last: 15.12.2009, Mezzana (Lera, KPSS)
Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) 
Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)
Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
TRIM: Stabilna / Stable
Površina gnezdenja / Breeding Surface: 52 ha
% SLO: 75 %












Prebiva na ledinah in pustotah kultivirane krajine, na odprtih travnikih in zaplevljenih ravninah, pa tudi na polslanih tratah. Najraje gnezdi na nepokošenih bregovih nasipov odcednih jarkov in prekopih. Vrečasto gnezdo sestavlja širokolistna trava, s pajčevino povezana v šop. Samec nabere pajčevino na robidi in si na svojem območju splete več gnezd, v katera privablja samice. Samica skrbi za zarod sama, saj ima samec preveč dela z novimi gnezdi. Znese štiri do pet jajc.
Posamič gnezdi na Primorskem, najbolj številna je v Slovenski Istri, kjer gnezdi ob morskem obrežju. Posamič gnezdi tudi v dolini reke Dragonje, pri Sv. Štefanu in v Movražu. 
V zimskem času se v Sloveniji pojavlja le ob slovenski obali (Sovinc, 1994).
V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Naseljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985).  Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). 
Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2009 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.
Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin ni bistveno spremenila. Tudi ostrejše zime populacije brškink ne uničijo več povsem, kar kaže tudi na večjo prilagodljivost novim podnebnim razmeram.




KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios