Veslonožci
Državi Peru in Čile se morata zahvaliti prav veslonožcem za svoje nekdanje bogastvo in blaginjo. Pelikani, beli morski vrani in kormorani se v takem številu zadržujejo na otokih, kjer gnezdijo, počivajo in prebavljajo, da jih dobesedno prekrijejo in povečujejo s svojimi iztrebki.
Prenekateri manjši otoki so bili in so še prava zakladnica dragocenega gnojila – gvana. Seveda so se te velikanske množine nakopičile v več tisočletjih.
V tej skupini prevladujejo predvsem pelikani in kormorani. Plavalne noge veslonožcev imajo vse prste obrnjene naprej in povezane z močno plavalno kožo v izvrstno plavalno nogo. Pod kljunom imajo vrečasto razširjeno kožno gubo, v katero spravljajo ujete ribe. Veslonožci se hranijo izključno samo z ribami, ki jih lovijo bodisi z zaletom iz višine, pobiranjem s površine ali s potapljanjem. Veslonožci so precej družabne ptice in le redko jih vidimo posamič. Gnezdijo v kolonijah na tleh, v skalovju, na grmovju in na drevju.
Pri nas so pelikani izredno redki obiskovalci, kar pa za kormorane ne moremo trditi.
Kormorani so vodne ptice, ki živijo ob jezerih, rekah in morski obali. Zanje je značilno črno ali sivo perje, dolg, klinast rep, raven in pri konici navzdol upognjen kljun, dolg vrat ter podolgovato telo. So izvrstni potapljači. Pod vodo krmarijo z repom, peruti pa imajo nekoliko razprte, zato si jih tudi precej omočijo in jih morajo vedno znova otresati in sušiti. Pogosto jih vidimo na izpostavljenih delih nad vodo (boje, splavi, drevesa, koli ipd.) kako si sušijo perje, kot nekakšni "črni križi".