Slapniki
Na prvi pogled so slapniki zelo podobni našim ponirkom, saj so tudi oni prilagojeni za plavanje in potapljanje, vendar se v marsičem razlikujejo od njih. Imajo debelejši vrat, so težji in zato »ležijo« globje v vodi.
Telo je podolgovato, noge pa so, kot pri ponirkih, vsajene daleč nazaj, zato prihajajo na kopno le v času gnezdenja, pa še takrat so prav nebogljeni in se le drsaje pomikajo naprej. Pod vodo se ne poganjajo le z nogami, temveč tudi s krili. Krmarijo s kratkim, toda dobro razvitim repom. V svatovskem obdobju jih krasi lepo perje, ki pa je v zimskem času enakomerno sivo, spodaj pa belo. Preden se potopijo, se poženejo nekoliko navzgor. Ledni slapnik Gavia immer, se med letečimi pticami ponaša tudi s svojevrstnim globinskim rekordom, ki znaša neverjetnih 81 m. Slapniki letijo z iztegnjenim vratom, glava pa je med letom nižje od telesa. Letijo boljše, kot ponirki in pogosto odhajajo na daljša potovanja. Po kratkem zaletu na vodi, se dvignejo v zrak, kjer lahko letijo tudi s hitrostjo 60 km/h.
Slapniki veljajo za družabne ptice, ki svoj gnezdilni okoliš branijo z vso odločnostjo. Samec in samica sta si zvesta in živita v dolgoletni skupnosti. Za razliko od ponirkov, slapniki ne gradijo plavajočih gnezd. V gnezdo na obrežju samica izleže le 2 jajci, ki ju izmenično valita oba starša. Po mesecu dni se iz jajc izvalijo sivo puhasti mladiči, ki gnezdo zapustijo že po dveh dnevih. Čeprav živijo ob morskih obalah, kamor se večinoma umaknejo pozimi, gnezdijo le ob sladkih vodah v notranjosti.
Z enim samim rodom ter s štirimi vrstami so razširjeni po arktičnih območjih Evrope, Azije in Amerike. V Sloveniji so bile opažene vse štiri vrste. Najpogostejši je pri nas polarni slapnik Gavia arctica, ki včasih tudi v večjem številu prezimuje na morju. Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii, pa je bil v Sloveniji opažen le nekajkrat.