Plezalci
Od šestih družin, kolikor jih je v tem redu, je v Evropi prisotna le ena. Vsi plezalci gnezdijo po luknjah, nesejo bela jajca in mladiči so goliči brez toplega puha. Kot visoko specializirani plezalci lahko postavijo prvi in drugi prst nasproti tretjemu in četrtemu.
Takšne prstne klešče jim omogočajo varen prijem pri doletu na drevesno deblo ter pri plezanju. Imajo močan kljun in dolg, specializiran jezik, s katerim pobirajo plen izza drevesne skorje.
Prave žolne preživijo večino svojega življenja na drevju, kjer med iskanjem hrane in luknjanjem dupel visijo z drevesnih debel. Pri plezanju si pomagajo s “trdim” repom. Zanesljiva opora so jim srednja repna peresa, ki so močnejša in trša od ostalih. Letajo sunkoma, v dolgih lokih.
So srednje velike, ali manjše ptice z močnim, dletastim kljunom, s katerim dolbejo luknje v debla, luščijo drevesno skorjo ter vlečejo izpod nje skrite žuželke in njihove ličinke. Gnezdijo v drevesnih duplih. Večinoma so stalnice.