Živali
Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Vendar ptice še zdaleč niso edine solinske prebivalke.
V habitatih Sečoveljskih solin prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo mnogoščetinci, rakci, školjke, ličinke nekaterih vrst muh in še cela vrsta bitij, ki so vabljiva hrana za ptice. Na območju solin živi nekaj čebeljih vrst, ki jih v Sloveniji najdemo le tu. Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih stenic. Na trstju živijo nenavadni pajčji škržatki (Caliscelis wallengreni) in kratkokrile vitke stenice (Dimorphopterus blissoides). Po vlažnem solinskem blatu tekajo obrežne stenice (Halosalda lateralis).
Sečoveljske soline za stalne prebivalce, ki preživijo na bolj ali manj golih, slanih tleh večino svojega življenja, niso najbolj gostoljubne. Tako se mali sesalci na solinah v nasprotju s svojimi večjimi sorodniki, ne morejo izogniti številnim nevšečnostim. V solinah živijo vrtna rovka (Crocidura suaveolens), jež (Erinaceus concolor), belonoga miš (Apodemus sylvaticus), hišna miš (Mus domesticus), pritlikava miš (Micromys minutus), črna podgana (Rattus rattus) in etruščanska rovka (Suncus etruscus), opazili pa so tudi nekatere redke vrste netopirjev. Sledovi v mehkem solinskem blatu pričajo tudi o prisotnosti divjega prašiča, srnjaka, jazbeca in lisice. V Sečoveljskih solinah ni veliko vrst plazilcev. Med kuščarji je najbolj pogosta poljska primorska kuščarica (Podarcis sicula campestris), ki živi na solinskih nasipih in med razvalinami solinskih hiš. Od kač so pogoste v solinah le črnica (Hierophis viridiflavus carbonarius), navadni gož (Elaphe longissima) in kobranka (Natrix tesselata), najden pa je bil tudi redek progasti gož (Elaphe quatuorlineata).
Na bregovih Dragonje in v sladkovodnem močvirju ob Rudniku v Sečovljah se pojavlja želva sklednica (Emys orbicularis).
Dvoživk v solinah, zanje tako neugodnem življenjskem prostoru, pravzaprav ni. Posamezne krastače (Bufo bufo), rosnice (Rana dalmatina) in zelene rege (Hyla arborea) najdemo le na solinskem obrobju – ob letališču in na Stojbah, kjer živi tudi navadni pupek (Triturus vulgaris).
Značilna vrsta solinskih bazenov je solinski rakec (Artemia parthenogenetica), komaj centimeter velika živo rdeča vrsta planktona. Na visoko slanost vode v bazenih je prilagojena tudi riba solinarka (Aphanius fasciatus). V vodi sta pogosti tudi obrežna rakovica (Carcinus aestuarii) in škardobola (Upogebia pusilla). Številni kanali, ki so povezani z morjem in vanje doteka hrana, gostijo stotine brancinov in orad, ki pa še zdaleč nista edini ribji vrsti. Vode v bazenih in kanalih Sečoveljskih solin so bogate tudi z mehkužci ter drugimi nevretenčarji.
Naravna slana jezera, solinski bazeni, v katerih pridobivajo sol iz morske vode in druga slana okolja se v poletnem času pogosto prelivajo v živo rdeče-oranžnih barvnih odtenkih. To obarvanost povzročajo po naseljenosti številčni mikroorganizmi, ki so se prilagodili življenju v zelo slanih okoljih. Predstavljajo pomemben del ekosistema slanih okolij, saj so temelj prehranjevalne verige. Raznoliki svet mikroorganizmov, ki se nam odkrije šele s pogledom skozi mikroskop, sestavljajo preproste enocelične bakterije arheje iz družine Halobacteriaceae in halofilne eubakterije Salinibacter ruber, enocelične alge, kot je Dunaliella salina ter večcelične nitaste cianobakterije, med katerimi prevladuje Microcoleus chthonoplastes. Kljub podatkom iz literature, da je okolje v Sečoveljskih solinah preveč slano, da bi tam uspevale glive, jih tam najdemo.