Veter

Eden najbolj značilnih in neprijetnih vremenskih pojavov je vsekakor burja, ki se pojavlja na Krasu, v Vipavski dolini in Primorju. Burja je torej suh, hladen sunkovit severovzhodni veter, zlasti močna je v zimski polovici leta. Nastane, kadar se zaradi razlike med pritiskom zraka nad celino in morjem hladnejši in gostejši zrak preliva prek grebenov Trnovskega gozda, Nanosa, Hrušice, Javornikov in Snežnika na primorsko stran. Kljub temu da se zrak pri spuščanju nekoliko ogreje, je prodor hladnega zraka tako hiter in močan, da povzroči burja občuten padec temperatur. Burja je torej slapovita in sunkovita in dosega izjemne hitrosti kot posledica padanja hladnega zraka in ne razlik v zračnem pritisku. Najvišja izmerjena hitrost sunka burje je 170,6 km/h, novejše meritve jakosti burje ob cestah kažejo, da lahko posamezni sunki presežejo hitrost 200 km/h. 

Jugovzhodnik široko je pogostejši od povsem južnega vetra, imenovanega oštro, pogosto ti dve smeri vetra imenujemo kar jugo, ki prinaša poslabšanje z obilnimi padavinami. Ob lepem vremenu, v toplejši polovici leta, med 11. in 16. uro, pogosto pihata maestral (severozahodnik), ki je posebej ugoden za jadralce in lebič (jugozahodnik).