LETO 2009
Povprečna zimska temperatura je bila v nižinskem svetu nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, a v mejah običajne spremenljivosti. Bila je hladnejša od izjemno tople zime 2006/2007 in tudi od zime 2007/2008. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na jugozahodu države. Padavine so bile pogostejše in obilnejše kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna decembrska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, kljub temu, da je bil konec leta mrzel. Prav povsod so padavine presegle dolgoletno decembrsko povprečje. Sončnega vremena je primanjkovalo, dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le na Obali in Goriškem. Povprečna januarska temperatura je bila v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem. Topleje je bilo le na zahodu in ponekod na severu države. Odkloni so bili v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je glede na dolgoletno povprečje primanjkovalo le na jugozahodu države. Več sonca kot običajno je bilo v jugozahodni Sloveniji in Goriških Brdih. Povprečna februarska mesečna temperatura zraka je bila na Goriškem nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le−to preseženo, vendar so bili odkloni v mejah običajne spremenljivosti. Skoraj povsod so namerili več padavin kot običajno. Samo na Goriškem in Obali februarja 2009 niso zabeležili snežne odeje. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja; na Obali so bila zimska jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Povprečna popoldanska temperatura je bila povsod v mejah povprečne vrednosti, največji pozitivni odklon je bil na Obali (1,2 °C). Povprečna temperatura zime 2008/09 je bila nad povprečjem, na Obali je bilo za 1 °C topleje. V Biljah je bilo najtopleje 1. decembra, ko so izmerili 15,4 °C, najhladneje pa 4. januarja z –8,7°C. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 5,3 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, najtoplejša pa je bila povsod zima 2006/07. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo preseženo v jugozahodni Sloveniji. Na Obali je sonce sijalo 353 ur, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončna je bila zima 1980/81 s 434 urami sončnega vremena. Na Obali se zima 2008/2009 uvršča med padavinsko obilnejše, saj so v Portorožu z 292 mm padavin povprečje presegli za 42 %. Na Obali in Goriškem snega ni bilo, kar je skoraj običajno, saj veliko zim tam mine brez snežne odeje.
Marec je bil v nižinskem svetu toplejši od povprečja obdobja 1961−1990. Padavine so bile obilne. Dolgoletno povprečje sončnega vremena je bilo preseženo le na Primorskem. K visoki povprečni aprilski temperaturi je najbolj prispevalo obdobje od 3. aprila do sredine meseca. V večjem delu države se je april uvrstil na tretje mesto. Kljub temu, da je proti koncu meseca sonca primanjkovalo, je bil april 2009 nadpovprečno sončen. Povprečna majska temperatura je v več kot polovici države presegla dolgoletno povprečje vsaj za 3 °C. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v zahodni polovic države so dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino. Primorska in večji del Notranjske sta trpela sušo, saj večinoma niso zabeležili niti dveh petin običajnih majskih padavin. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil pozitiven in je na Obali znašal 2 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili na Obali prav tako pozitivni, in sicer blizu 3 °C.
Pomlad 2009 je bila toplejša od povprečja obdobja 1961−1990, na Obali je odklon presegel 2 °C, kar je pomemben odklon od dolgoletnega povprečja. Na Obali so zabeležili tretjo najvišjo pomladno temperaturo doslej. V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 12. marca, izmerili so –2,7 °C, najvišjo temperaturo so izmerili 25. maja, ko je bilo 33,0 °C. Pomlad 2009 je bila bolj sončna kot v dolgoletnem povprečju. V zahodni polovici države je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsaj za desetino, največji presežek so zabeležili na Goriškem, kjer je bilo sončnega vremena kar za petino več kot običajno. Na Obali je sonce sijalo 668 ur; najbolj sončna pa je bila pomlad 2007 s 781 urami sonca. Najmanj, do 240 mm padavin, je padlo na Obali. Na letališču Portorož so izmerili 186 mm padavin, kar je 82 % dolgoletnega povprečja.
Čeprav je vrh poletja osrednji poletni mesec julij, pa je bil avgust tokrat v pretežnem delu države najtoplejši. Poletje je bilo opazno toplejše in bolj sončno kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo najmanj na jugu države. Predvsem po zaslugi tople osrednje tretjine meseca je bila povprečna junijska temperatura nad dolgoletnim povprečjem; z izjemo večjega dela Primorske in Notranjske odklon ni presegel 1 °C. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, večina padavin je padla v obliki ploh in neviht. Na Obali je večina junijskega dežja padla v eni sami epizodi. Julij je bil nadpovprečno topel, vendar temperaturnih rekordov ni bilo zabeleženih. Najmanj dežja je padlo na Obali, kjer je bilo izrazito sušno, saj niso dosegli niti 30 % dolgoletnega povprečja. Mesec je bil nadpovprečno sončen, ob morju so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Večina dni v avgustu je bila nadpovprečno toplih in avgust je pomembno presegel dolgoletno povprečno temperaturo, čeprav rekordno vroče ni bilo. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je odklon večinoma znašal med 1 in 2 °C. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura, na Obali je odklon presegel 2 °C. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature, ki so na Obali dolgoletno povprečje presegli za 1,5 °C. Največji primanjkljaj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so zabeležili na Obali, kjer so s 156 mm padavin dosegli le 58 % povprečnih dolgoletnih padavin. Sončnega vremena je bilo več, na Obali je bil presežek do desetine. V Portorožu je bilo 34 vročih in 83 toplih dni, na Goriškem pa 40 vročih in 80 toplih dni. Poletje 2009 je bilo na Goriškem in na Obali sušno. Na Obali je bila povprečna temperatura 22,8 °C, kar je le nekoliko več kot poleti 2008 in 1998.
September je bil nadpovprečno topel, na Obali je bil četrti najtoplejši. Skoraj celotna južna polovica države pa ni dobila niti polovice septembrskega dolgoletnega povprečja. Na Obali je bil odklon povprečne oktobrske temperature negativen. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. November je bil opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na Obali. Sončnega vremena je zaradi nizke oblačnosti najbolj primanjkovalo na Obali, Goriškem in Krasu. Povprečna temperatura je bila jeseni povsod nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je bil odklon nad 1 °C. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil povsod pozitiven, na Obali je znašal 1 do 2 °C; le v Biljah in na Krasu je bil presežek večji. Tudi popoldnevi so bili toplejši kot običajno, večina odklonov je bila med 1 in 2 °C. Manjši presežek so zabeležili le na Goriškem. Na Obali so dosegli 85 % dolgoletnega povprečja padavin, v Portorožu je to pomenilo 256 mm padavin. Jesen 2009 je bila na Primorskem nekoliko slabše osončena kot v dolgoletnem povprečju, vendar primanjkljaj ni dosegel desetine dolgoletnega povprečja. V Portorožu so imeli 478 ur sončnega obsevanja, kar je 96 % povprečja. Na Obali je bila povprečna temperatura 14,7 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši jeseni sta bili v letih 2000 in 2006 (15,3 °C).
Povprečna temperatura je bila na Obali že četrto zimo nad dolgoletnim povprečjem, odklon je znašal nad 0 °C. Najtoplejša ostaja zima 2006/2007. Na Obali so se z nad 80 % najbolj približali povprečni osončenosti. Padavine so bile obilne, saj je bilo dolgoletno povprečje preseženo za skoraj dvakrat. Obala je bila sicer najbolj namočena v zimi 1978/1979. Zima 2009/2010 je postregla z občutno manj sončnega vremena, saj dolgoletnega povprečja niso na Obali nikjer dosegli. Po osončenosti se lahko primerja z zimo 2006/2007.
