LETO 2004
December je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, vendar večinoma v mejah običajne temperaturne spremenljivosti. Tudi osrednji zimski mesec ni pomembno odstopal od dolgoletnega povprečja, le zahodna polovica države je bila nekoliko hladnejša. Odklon od dolgoletnega povprečja je bil v mejah pričakovanega tudi v zadnjem zimskem mesecu. Povprečna najnižja dnevna temperatura zraka je bila povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti, odklon ni presegel 1,2 °C. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Februarja je bilo sončnega vremena opazno manj od dolgoletnega povprečja ob Obali, na Krasu in Goriškem. Padavin je bilo na Obali za malenkost več kot navadno, a še vedno v mejah običajne spremenljivosti.
Povprečna temperatura zraka je bila na Obali v mejah običajne spremenljivosti. Povprečna jutranja temperatura je bila blizu dolgoletnemu povprečju, le na Goriškem je odklon dosegel 1,3 ºC. Najvišja dnevna temperatura je bila večinoma nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, odklon je bil povsem v mejah običajne spremenljivosti. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je na Obali padavin primanjkovalo, dosegli so 80 % običajne pomladne namočenosti. Sončnega vremena je bilo na Primorskem nekoliko več kot običajno.
Po izjemnem poletju 2003 so se podnebne razmere poleti 2004 vrnile v običajne okvire. Čeprav je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, nismo beležili rekordno visokih temperatur, število vročih dni je bilo blizu dolgoletnega povprečja; suša je prizadela manjša območja in ni bila tako huda kot poleti 2003. Sončnega vremena je bilo le na Primorskem pomembno več kot običajno. Junija je bila povprečna mesečna temperatura le malo nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na Obali je padla manj kot polovica običajnih padavin, sončnega vremena je bilo na Primorskem okoli 10 % več kot običajno. Julij je prinesel nekaj vročih dni s temperaturo nad 30 °C, lokalno pa tudi močne nevihte in točo. Temperatura je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Največ sončnega vremena je bilo ob morju. Na Primorskem je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem sonce sijalo dobro desetino več časa kot običajno. Avgust je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, približno 15 % več sončnega vremena kot običajno so imeli na Obali in na Goriškem. V večjem delu Primorske je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Povprečje sta presegli tako povprečna najnižja kot tudi povprečna najvišja poletna temperatura, slednja je skoraj povsod pomembno presegla dolgoletno povprečje. Izrazito so za običajno količino padavin zaostajali na Obali, kjer je izdatnim padavinam v začetku julija sledilo daljše suho obdobje. Padavine v prvi tretjini avgusta niso odpravile velikega primanjkljaja, ki se je nato v drugi polovici avgusta še povečal. Poleti 2004 so na Obali imeli malo več kot polovico običajnih padavin.
Septembra je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti, ob morju, na Krasu in Goriškem je odklon presegel 1 °C. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli na Postojnskem. Sončnega vremena je bilo na Obali več kot običajno. Povprečna oktobrska temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem. Z izjemo zgornje Vipavske doline je odklon presegel 2 °C in s tem tudi meje običajne spremenljivosti. Padavin je bilo več kot običajno, v Posočju celo do trikrat več kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, najbolj v Vipavski dolini in na Notranjskem. Novembra je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je bilo manj kot običajno, najbolj jih je primanjkovalo na zahodu države. Na Notranjskem je bilo sončnega vremena precej več kot običajno. Tako povprečna kot tudi povprečna najnižja in najvišja temperatura so bile nad dolgoletnim povprečjem. K nadpovprečno visoki temperaturi je največ prispeval oktober. Odklon je bil ponekod tudi statistično pomemben. Pri povprečni jesenski temperaturi in povprečni jutranji temperaturi je izstopala Obala, saj je bil odklon povprečne temperature jeseni 2004 1,5 °C, povprečne jutranje temperature na meteorološki postaji Bilje pa kar 2,5 °C. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Krasu, v zgornji Vipavski dolini in na Obali, kjer so dosegli tri četrtine običajnih padavin. Največ sončnega vremena je bilo ob morju, v Portorožu je sonce sijalo 451 ur, kar je bila slaba desetina manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura na Obali ni bila izjemno visoka, vendar se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Najtoplejša doslej ostaja jesen 2000, druga najtoplejša je bila jesen 2002, lani je bila jesen temperaturno povsem povprečna. Najbolj hladna doslej je bila jesen 1952, povprečna temperatura je bila 10,9 °C.