LETO 2003

Meteorološka pomlad je bila pomembno toplejša od povprečja zadnjih tridesetih let, k temu je največ prispeval izjemno topel maj. Povprečna jutranja temperatura je presegla povprečje obdobja 1961−1990. Povprečna popoldanska temperatura pa je pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja povsod po državi, na Obali je bila nad 2 °C. Sončnega vremena je bilo precej več, kot je običajno. Najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem in na Obali, in sicer za več kot 40 %. Bolj kot neobičajno visoka temperatura in nadpovprečno veliko sončnega vremena je letošnjo pomlad zaznamovala suša. V vseh treh pomladnih mesecih skupaj je bilo padavin na Obali le za 40 do 50 % dolgoletnega povprečja. Marca pa marsikje ves mesec ni bilo omembe vrednih padavin, saj nikjer v državi padavine niso dosegle petine dolgoletnega povprečja. Zaradi suhega vremena so naravo ogrožali požari. Povprečna marčevska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo povsod po državi vsaj za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju. Maj je bil izjemno topel. Na Primorskem je bil toplejši le maj 2001. Ob Obali so izmerili doslej najvišjo majsko temperaturo zraka, 28. maja se je živo srebro povzpelo na 32,8 °C, zabeležili so dva poletno vroča dneva, to je dneva s temperaturo z vsaj 30 °C. Na Goriškem so bili 3 vroči dnevi, temperatura je dosegla 31,5 °C, tako visoka temperatura je sicer blizu absolutno najvišji majski temperaturi, a le−ta ni bila presežena.

Junij je bil izjemno vroč, temperaturno je prekosil vse dosedanje. Julij sicer ni bil tako izjemen, a kljub temu občutno toplejši od dolgoletnega povprečja in med toplejšimi juliji v zadnjih petdesetih letih. Avgust, zadnji mesec meteorološkega poletja, pa je ponovno postavljal temperaturne rekorde. Tako ni nič čudnega, da je bilo poletje 2003 daleč najtoplejše doslej. Poleg temperaturnih rekordov ga je zaznamovala tudi izjemno huda suša. K suši sta poleg pomanjkanja padavin prispevala tudi nenavadno visoka temperatura zraka in nadpovprečno veliko sončnega vremena. Poleti je bil na Obali odklon povprečne minimalne temperature nad 3 °C, odklon povprečne maksimalne temperature pa blizu 5 °C. Sončnega vremena je bilo na Obali več kot običajno, v Biljah tudi za več kot 20 %. Na Goriškem pa so s 30 % celo nekoliko presegli dolgoletno povprečje. Ob obali je sonce sijalo 993 ur, kar je za 10 % več od dolgoletnega povprečja. Padavin je skoraj povsod močno primanjkovalo. Na Obali niso dosegli dveh petin dolgoletnega povprečja, v Portorožu so namerili 96 mm padavin. Dobri dve petini dolgoletnega povprečja sta padli v Vipavski dolini.

Septembra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, oktober je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, november pa toplejši; vsi trije meseci skupaj pa niso pomembno odstopali od povprečne jesenske temperature v referenčnem obdobju. Od dolgoletnega povprečja je pomembno odstopala le povprečna najnižja dnevna temperatura v Biljah, in sicer za več kot 1 °C. V ostalih krajih je bil odklon povprečne najnižje dnevne temperature v mejah običajne spremenljivosti. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti, na zahodu države pa je bila večinoma nekoliko nižja. Sončnega vremena je bilo jeseni 2003 na Notranjskem manj kot običajno, na Obali je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Tudi količina padavin je bila tam enaka kot v primerjalnem obdobju 1961−1990. Jesen 2003 je bila temperaturno povsem povprečna, jesen 2002 je bila druga najtoplejša, najtoplejša doslej pa je bila jesen 2000.