LETO 2002
Prva polovica zime je bila zelo hladna, druga pa občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, zato zima kot celota temperaturno v večjem delu države ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja. Drugače je bilo s padavinami, saj je glede na dolgoletno povprečje padavin primanjkovalo v vseh treh zimskih mesecih; na Obali krepko pod dolgoletnim povprečjem; v Biljah so zabeležili le 40 % namočenost. Povprečna zimska najnižja dnevna temperatura zraka je bila povsod zelo blizu dolgoletnemu povprečju, odklon je bil povsod manjši od 1 °C. Nekoliko drugačne so bile razmere pri povprečni zimski najvišji dnevni temperaturi zraka, v veliki večini krajev je bil odklon od dolgoletnega povprečja pozitiven. Najmanjši presežek sončnega vremena glede na dolgoletno povprečje je bil na zahodu države, na Obali presežek ni dosegel 10 %.
Povprečna spomladanska temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Pri povprečni najnižji dnevni temperaturi zraka je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 1 °C. Povprečna spomladanska najvišja dnevna temperatura je bila prav tako višja od dolgoletnega povprečja, odklon je znašal 1,5 °C. Sonce je sijalo dlje kot običajno, v Biljah je bilo dolgoletno povprečje preseženo za četrtino. Padavin je bilo spomladi manj, kot je običajno. V Biljah so izmerili malo več kot polovico običajnih padavin; to je 60 % dolgoletnih padavin. V Portorožu so bile padavine le malo pod dolgoletnim povprečjem, a še vedno v okviru običajne spremenljivosti.
Junij je prinesel edini res pravi vročinski val tega poletja, julij in avgust pa so zaznamovale pogoste nevihte in neurja, ki so marsikje povzročili veliko škodo. Poletje 2002 je nadaljevalo trend naraščanja povprečne temperature zraka, ki ga opažamo v zadnjih dveh desetletjih. Povsod je bil odklon pozitiven in marsikje tudi statistično pomemben. Jutra so bila za 1 do 2,5 °C toplejša kot v referenčnem obdobju, najvišja dnevna temperatura, ki je po lokalnem času običajno izmerjena okoli tretje ure popoldne, je referenčno povprečje večinoma presegala za 1 °C. Osončenost je bila nad dolgoletnim povprečjem, a v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so bile časovno in prostorsko razporejene neenakomerno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Vipavski dolini, k čemur so najbolj prispevali močni avgustovski nalivi, v Biljah je presežek znašal skoraj 40 %.
Jesen je bila v nižinskem svetu toplejša od dolgoletnega povprečja; k pozitivnemu odklonu je najbolj prispeval izjemno topel november, september pa je bil v večjem delu Slovenije celo nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Obali je odklon povprečne minimalne temperature znašal 2 °C, maksimalni pa nad 1 °C. Sončnega vremena je bilo na Primorskem in Notranjskem manj kot v dolgoletnem povprečju, še najbolj so se dolgoletni osončenosti približali v Portorožu. Padavin je bilo večinoma več kot običajno, najbolj (skoraj za 70 %) je bilo dolgoletno povprečje preseženo ob morju; v Portorožu so izmerili več kot 150 % dolgoletne namočenosti.
