LETO 2000
Povprečna temperatura zraka in osončenost sta bili v zimi 1999/2000 nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna zimska temperatura je bila na Obali z odklonom 0,5 °C le malo nad dolgoletnim povprečjem in je bila v mejah običajne spremenljivosti. Pozimi je padlo manj padavin kot v povprečju referenčnega obdobja 1961−1990. Januar je bil nadpovprečno hladen, odklon povprečne najnižje temperature je bil v Portorožu statistično pomemben, saj so bila jutra do 4 °C hladnejša kot v dolgoletnem obdobju. Na Obali in v Vipavski dolini je bilo nad 20 hladnih dni. Osrednji zimski mesec je bil tudi zelo suh, na Obali je minil skoraj brez padavin; z 8,1 mm padavin je v Portorožu padla le dobra desetina dolgoletnih januarskih padavin. V primerjavi z običajnimi razmerami je bilo januarja na Obali več sončnega vremena; presegli so polovico dolgoletnega povprečja.Povprečna februarska temperatura je bila povsod po državi višja od povprečja obdobja 1961−1990, najmanjši odklon pa je bil ob Obali in v Vipavski dolini, kjer ni presegel 1 °C. Primanjkljaj padavin, ki smo ga zabeležili januarja, se je februarja nadaljeval; največji je bil na jugu države, tam je padlo komaj od 10 do 20 % dolgoletnega povprečja.
Pomlad je bila na Obali nadpovprečno topla, saj je bil odklon večinoma med 1,5 in 2 °C. Sonce je sijalo toliko kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali so se z 90 % padavin približali dolgoletni namočenosti, na Goriškem pa so jo za desetino presegli. Marca se je količina padavin povečala in bila na Obali enaka dolgoletni količini padavin, za tretjino več padavin pa so imeli na Goriškem. Trajanje sončnega obsevanja je na Obali sledilo povprečnim vrednostim. Povprečna marčna temperatura zraka je bila višja od povprečja obdobja 1961−1990; odklon je bil najmanjši na jugozahodu države. April je bil opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Odklon je bil najmanjši na Obali, kjer ni presegel 2 °C, večji odklon od 2 °C pa je bil na Goriškem. Osončenost je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nekoliko manjša na Primorskem. Padavin je bilo manj od dolgoletnega povprečja; v večini krajev je bilo padavin od 70 do 80 % dolgoletnega povprečja. Tudi maj je bil nadpovprečno topel, odkloni povprečne temperature so bili na Obali blizu 2 °C. 40 % več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo na Goriškem, ob Obali so imeli 85 % običajnih majskih padavin. Osončenost je nekoliko presegla dolgoletno povprečje.
Na Obali je bilo poletje toplejše kot v obdobju 1961−1990, a so bili odkloni s 1,5 °C v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo za desetino več, kot je običajno. Padavin je najbolj primanjkovalo ob morju, kjer je padla komaj polovica običajne količine. Na Goriškem so imeli 70 % namočenost. Junija je bila povprečna temperatura ponovno višja kot v referenčnem obdobju. Odklon je na Obali znašal 2 °C, na Goriškem pa 2,6 °C. Prvi poletni mesec je bil tudi zelo sončen in sušen. Relativni presežek sončnega obsevanja je bil najmanjši na Obali. Padlo je manj kot 30 % dolgoletnega povprečja padavin. Povprečna julijska temperatura zraka je bila pod dolgoletnim povprečjem, na Obali in Goriškem je bilo za 1 °C hladneje. Toplih in vročih dni je bilo toliko kot običajno. Padlo je več kot 30 % julijskih padavin in huda suša, ki je prevladovala še junija, je bila prekinjena. Trajanje sončnega obsevanja je bilo julija v okvirih dolgoletnega povprečja. Avgust je zadnji mesec meteorološkega poletja. Bil je zelo topel, sončen in suh, kar je stopnjevalo sušo, ki je ponekod dosegla katastrofalne razsežnosti. Povprečna avgustovska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja, najmanjši odkloni so bili med 1 °C in 2 °C na Vipavskem in na Obali. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali; Obalnokraška regija je prejela manj kot 20 % dolgoletnih avgustovskih padavin. Sonce je povsod po državi sijalo dlje kot v dolgoletnem povprečju; na Goriškem in Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 20 %.
Glavna značilnost jeseni 2000 so bile obilne padavine v oktobru in novembru. Na Obali in Goriškem je v treh jesenskih mesecih padla kar dvakratna količina padavin. Povprečna temperatura je bila nad referenčnim obdobjem in je znašala 2 °C. Na Obali in Goriškem povprečne osončenosti niso dosegli, saj je sonce sijalo le dobre tri četrtine običajne jesenske osončenosti. September je bil nadpovprečno topel, vendar kljub temu v mejah običajne spremenljivosti. Na Goriškem je bilo za 1 °C topleje, ob Obali pa za 0,5 °C hladneje. Večina države je bila namočena nekoliko slabše od dolgoletnega povprečja, ob morju so prejeli le 80 % septembrskih padavin. Prvi jesenski mesec je trajanje sončnega obsevanja le malo preseglo dolgoletno osončenost. Povprečna oktobrska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja. Ker je bila povprečna oktobrska oblačnost velika, so bila jutra razmeroma topla in so k nadpovprečno visoki oktobrski temperaturi prispevala bistveno bolj kot popoldanska temperatura zraka. V Portorožu so zabeležili po 3 tople dneve, v Vipavski dolini pa 2. Višina oktobrskih padavin je bila povsod po državi večja od dolgoletnega povprečja. Kljub temu pa so bili odkloni od povprečja zelo različni, na Notranjskem in v Vipavski dolini je bil presežek padavin povsem znotraj meja običajne variabilnosti, v Portorožu pa je padlo več kot dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sonce je sijalo manj časa kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna novembrska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja, odklon je bil ob Obali in Goriškem večinoma od 2 do 3 °C. November so zaznamovale izredne padavine. V Portorožu je bilo 296 mm padavin, kar je do trikrat več, v Biljah pa je bilo kar 559 mm padavin oz. do štirikrat več. V Vipavski dolini sonce ni sijalo niti polovico toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, ob Obali pa so dosegli 60 %.
