LETO 1999
Povprečna januarska temperatura je bila povsod po državi presežena, v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C, območja z manjšim ali večjim odklonom so bila razmeroma majhna. Po trajanju neposrednega sončnega obsevanja je s 132 urami najbolj izstopal zahodni del Vipavske doline. Ob morju je zaradi pogoste megle sonce sijalo le 104 ure. Odklon povprečne februarske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil skoraj povsod po državi negativen. Odklon med −2 in −1,5 °C so zabeležili v Vipavski dolini in Julijcih. Na Primorskem je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju.
Odklon povprečne marčne temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven. V pretežnem delu države je bilo za 2 do 3 °C topleje od dolgoletnega povprečja; v nekaterih krajih je to že statistično pomemben odklon. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bile razmere v Vipavski dolini in severni Primorski. Pretežni del države je bil osončen bolj kot v povprečju obdobja 1961−1990, le na zahodu Slovenije dolgoletno povprečje večinoma ni bilo doseženo. Na Obali je 160 sončnih ur zadostovalo komaj za 98 % primerjalne vrednosti. Sonce je največ časa sijalo v Biljah, in sicer 165 ur, kar je za 14 % več od dolgoletnega povprečja. Odklon povprečne aprilske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, od dolgoletnega povprečja je temperatura odstopala za 0,5−2,0 °C, odklon je bil najmanjši na jugozahodu države. Padavine so bile v aprilu pogoste. Največji presežek je bil na Notranjskem, ponekod je padlo dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Aprila se po zimskem premoru začnejo pogosteje pojavljati tudi nevihte; v Biljah so zabeležili 6 dni z nevihto. Pretežni del države je bil osončen tako kot v povprečju obdobja 1961−1990. Južna Primorska in Notranjska sta bili osončeni nekoliko slabše od povprečja. Odklon povprečne majske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, v pretežnem delu države je bilo za 1 do 2,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo na zahodu države manj od dolgoletnega povprečja. Na Obali in Goriškem so se približali povprečni mesečni osončenosti.
Čeprav je bil junij nadpovprečno topel, ni bila nikjer zabeležena izjemno visoka temperatura zraka. Temperatura je presegla 30 °C tudi po nižinah Primorske. Odklon povprečne junijske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, v pretežnem delu države je bilo za 0,6 do 1,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem, Vipavski dolini, Brdih in delu Krasa pa je bilo padavin precej manj od dolgoletnega povprečja, komaj 50 do 75 %. Najmanj padavinskih dni so zabeležili na Obali, bilo jih je 7. Največ časa je sonce sijalo na letališču v Portorožu, in sicer 292 ur, kar je bilo za 8 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Biljah pri Novi Gorici, kar za 21 %. Osrednji poletni mesec julij je bil nadpovprečno topel, a nikjer ni bila zabeležena izjemno visoka temperatura zraka. Na letališču v Portorožu je temperatura dosegla 32,8 °C v Biljah pa 32,6. Odklon povprečne julijske temperature od povprečja je bil povsod po državi pozitiven, v večjem delu Primorske je bil večji kot drugod, vendar ni presegel 1,8 °C. V večjem delu države je padlo precej več padavin z izjemo Primorske, kjer dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli. Ob Obali in na Krasu je prevladovala huda suša. Večina padavin je padla ob nalivih. Najmanj padavinskih dni so zabeležili na Obali, bili so štirje. Sonce je največ časa sijalo na Obali, in sicer 312 ur, kar je za 1 % manj od dolgoletnega povprečja. Več časa kot v dolgoletnem povprečju je sonce sijalo v Vipavski dolini. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Biljah, in sicer za 10 %. Dolgoletno povprečje temperature zraka je bilo avgusta preseženo povsod, vendar veliko bolj v jugozahodnih in južnih krajih. Vročih dni, to je dni z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C, je bilo na Primorskem 11. V Portorožu je bila najvišja temperatura malo nad 33 °C. Odklon povprečne avgustovske temperature od povprečja je bil povsod po državi pozitiven, močno je izstopala južna Slovenija. Izrazito podpovprečno namočenost so imeli kraji v južnem delu države. Primorska je dobila le nekaj nad 20 % povprečne količine padavin. Ker je bil podobno suh že julij, je bila v tem delu države velika ogroženost pred požari v naravnem okolju. Po vsej državi je bilo trajanje sončnega obsevanja krajše od dolgoletnega povprečja.
Septembra je bil odklon povprečne temperature zraka pozitiven, na Obali je bilo za več kot 2 °C topleje od dolgoletnega povprečja, kar presega okvire običajne variabilnosti. Padavin je bilo manj, kot je to navadno za september. Primanjkljaj je bil največji na jugozahodu, kjer ni padla niti polovica septembrskih padavin. Najmanj padavinskih dni so zabeležili v Biljah, bili so 4. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v okviru običajne spremenljivosti. Oktober je bil nadpovprečno topel, na Obali je bil odklon med 0,5 °C in 1,5 °C. Trajanje sončnega obsevanja je bilo blizu dolgoletnega povprečja. Malo krajša od dolgoletnega povprečja je bila osončenost v Primorju. Padavin je bilo malo manj, kot je običajno za oktober. Obdobje nadpovprečno toplega vremena se je iz oktobra nadaljevalo v november. Ob koncu prve in začetku druge tretjine je bila temperatura okoli povprečja, najtopleje je bilo prvi in drugi dan novembra, povsod po državi je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura zraka. Nato se je ohladilo. Odklon povprečne novembrske temperature je bil povsod negativen, najbližje so se dolgoletnemu povprečju približali na obalno-kraškem območju. Glede na dolgoletno povprečje je padavin najbolj primanjkovalo na Goriškem, Vipavski dolini in Krasu, kjer je padla manj kot polovica običajnih novembrskih padavin. V Biljah je sonce sijalo 115 ur, kar je za 1 % več od dolgoletnega povprečja. Ob morju je bilo 107 sončnih ur, kar je za 8 % več od dolgoletnega povprečja.