HABIT-CHANGE

Podnebne spremembe in človekove dejavnosti pomembno vplivajo na evropske habitate in njihovo upravljanje. Posebno zavarovana območja se soočajo z vedno večjo potrebo po spremljanju sprememb, prilagajanju upravljavskih strategij in z dejstvom, da se bo potrebno prožno odzivati na prihodnji razvoj.

Prilagajanje na klimatske spremembe je eden glavnih ciljev razvojne strategije Evropske politike. Osrednji cilj prilagajanja na klimatske spremembe je ohranjanje biodivezitete. Iskanje ustrezne strategije in orodij za prilagajanje spremembam, ki jih na habitatih povzročajo klimatske spremembe je glavni cilj projekta HABIT-CHANGE, ki poteka v okviru INTERREG III B CADSES Programa Srednja Evropa. Projekt, ki bo trajal do leta 2013, vodi Institut za ekološki in regionalni razvoj iz Leibnitza, v projektu sodelujejo partnerji iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Madžarske, Romunije, Italije, Ukrajine in Slovenije. Slovenijo zastopajo Univerza v Mariboru, Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) in podjetje SOLINE Pridelava soli, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline (KPSS). Partnerstvo projekta je zasnovano tako, da so v njem zastopane:
- Lokalne organizacije, ki upravljajo z zavarovanimi območji
- Zavodi /organizacije za varstvo narave
- Raziskovalne institucije, ki aktivno proučujejo ekologijo in klimatske spremembe

Raziskovalno območje HABIT-CHANGE zajema zavarovana območja iz vse srednje in vzhodne Evrope, ki se upravljajo kot narodni parki, biosferni rezervati ali krajinski/naravni parki s poudarkom na mokriščih, gozdovih, travnikih in alpskih območjih. Zavarovana območja so bila izbrana zato, ker se predpostavlja, da so habitatni tipi v teh območjih zelo občutljivi na podnebne spremembe.

V okviru projekta se izvajajo naslednje aktivnosti:
• Identifikacija in monitoring preteklih, trenutnih in prihodnjih sprememb v procesih v zavarovanih območjih, ki jih povzročajo človekove aktivnosti, v smislu spreminjanja rabe tal in klimatske spremembe.
• Razvoj prilagojenih strategij upravljanja z naravnimi območji in viri, ki se bodo sposobne prilagajati na podnebne spremembe.
• Ocena in opazovanje pričakovanih sprememb izbranih habitatov (prek izdelanih modelov) zaradi klimatskih sprememb.
• Razvoj metodologije in smernic za opazovanje ekoloških procesov, predvsem v mokriščih ter orodij za monitoring uspešnosti prilagojenega upravljanja z naravnimi viri.
• Razvoj orodij za detekcijo sprememb v habitatih zaradi klimatskih sprememb (daljinsko zaznavanje - remote sensing, modeliranje), s poudarkom na spremembah v vodni bilanci (zmanjšanje padavin, povečana nevarnost poplav, izguba vode v jezerih in rekah, spremembe v odtoku vode).
• Razvoj učinkovitih metod za merjenje fenoloških sprememb habitatov v odvisnosti od klimatskih sprememb.
• Razvoj indikatorjev za zaznavanje sprememb v pestrosti habitatov (raba in pokrovnost tal) na podlagi scenarijev vodnega režima.
• Priprava priročnika, namenjenega državnim organizacijam za ohranjanje narave in vodenje zavarovanih območij za ohranjanje in ekološko obnovo prizadetih habititov.

Projekt HABIT-CHANGE ocenjuje, krepi in prilagaja obstoječe upravljavske strategije in strategije ohranjanja narave v zavarovanih območjih. Na ta način se lahko upravljavci zavarovanih območij proaktivno odzovejo na verjetne vplive podnebnih sprememb, ki ogrožajo celovitost in raznolikost habitatov.

Projekt HABIT-CHANGE ne analizira le sprememb habitatov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, temveč se osredotoča tudi na potrebne spremembe pri že ustaljenih procesih upravljanja z zavarovanimi območji in rabo zemljišč (''land use'') v zavarovanih območjih. Ta del temelji na dialogu z interesnimi skupinami o trenutno znanih težavah v zvezi s podnebnimi spremembami. Projektne naloge/akcije so tu usmerjene k večji osveščenosti glede potrebe po prilagojenem upravljanju zavarovanih območij.

Iz Slovenije v projektu sodelujeta dve projektni območji. Poleg TNP so to tudi Sečoveljske soline, kjer ob sodelovanju Univerze v Mariboru in upravljavca parka nastaja model, ki bo prek opazovanja sprememb habitatov in indikatorskih vrst iz skupin žuželk (metuljev) predstavil scenarije možnih vplivov obalnega mokrišča zaradi predvidenih klimatskih sprememb.

Vrednost projekta: 3.301.748,77 EUR
Sofinanciranje ESSR: 2.600.508,78 EUR
Prispevek partnerjev: 701.239,99 EUR