Zbiranje negnezditvenih podatkov
Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973-2009 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi.
Za obdobje 1983-2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2009 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Toponomastično smo lahko starejše podatke obdelali le, če se je iz njih dalo razbrati na katerem delu Sečoveljskih solin je bila vrsta opazovana.
Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pred letom 2004 smo največkrat podatke zbirali na območjih, ki so prezimovalno ali preletno zanimivejša za ptice. Tudi v pognezditvenem obdobju se je izkazalo, da so za ptice zanimiva in privlačna le nekatera območja Sečoveljskih solin.
Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...) smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ....), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. V ta namen smo na območju Stojb postavili obročkovalsko postajo. V obdobju 2004 do 2009 smo na območju Stojb na Fontaniggeah redno lovili v jesenskem času, v spomladanskem času in na drugih območjih solin pa zgolj priložnostno. Na območju Stojb so v preteklosti pogosto lovili tudi drugi slovenski obročkovalci, vendar od Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS), ki to dejavnost vodi in koordinira, nismo uspeli pridobiti tovrstnih podatkov.