Zbiranje gnezditvenih podatkov

Od leta 1983 do leta 2009 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje (sl. 117). Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi različna plovila (sl. 119). Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Starejše podatke smo iz že izdelanih distribucijskih kart ustrezno pretvorili in prenesli v popisno mrežo UTM 100 x 100 m.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati številnih poročil ter posebnih raziskav nekaterih vrst. Temeljne raziskave o gnezditveni biologiji posamezenih vrst so bile v preteklosti narejene za rumenonogega galeba Larus michahellis (Škornik, 1992), navadno postovko Falco tinnunculus (Lipej, 1993; Marčeta, 1994), in beločelega deževnika Charadrius alexandrinus (Makovec, 1994). Tem raziskavam so po letu 2002 sledili natančni kvantitativni popisi gnezdilk, kot tudi raziskave gnezditvene biologije ti. indikatorskih vrst oz. vrst, ki so značilne in pomembne za KPSS. Te vrste so: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, polojnik Himantopus himantopus, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, sabljarka Recurvirostra avosetta, duplinska kozarka Tadorna tadorna, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumena pastirica Motacilla flava ter brškinka Cisticola juncidis. Rezultati so objavljeni v letnih poročilih upravljalca KPSS. 

K sliki gnezditvene razširjenosti so poleg kvantitativnih popisov in posebnih raziskav od leta 1983 do 2009 dodani še nesistematično zbrani podatki iz širšega popisnega obdobja (1973-2009). Nesistematično zbrani podatki predstavljajo le majhen delež gnezditvenih zapisov.