Zbiranje podatkov
Cilj je bil vključiti vse razpoložljive favnistične podatke o pticah Sečoveljskih solin.
Uporabili smo vse nam znane literaturne vire, podatke, podprte z dokaznimi primerki v javnih zbirkah in opažanja strokovno usposobljenega osebja na terenu. V podatkovni zbirki so vključeni vsi podatki zbrani v ornitofavnistični raziskavi, z mnogo novimi podatki, zavedamo pa se, da jih je še nekaj ostalo v ornitoloških beležnicah marsikaterega ljubitelja in opazovalca ptic.
Podatke, zbrane v tem delu smo zbirali na več ravneh. Od leta 1973 do leta 1983 je veliko podatkov priložnostnih opazovanj. Nekaj podatkov je bilo zbranih zgolj naključno. Občasno smo na obravnavanem območju izvedli tudi nesistematični lov z mrežami in obročkanje ptic. Kljub večkratnim poskusom, nismo uspeli pridobiti podatkov o lovu ptic na tem območju, ki jih hrani Prirodosolovni muzej Slovenije (PMS).
Od leta 1983 smo z različnimi popisnimi metodami sistematično obdelali gnezditev, prelet in prezimovanje ptic na obravanavanem območju.
Od leta 2004 do 2009 smo izvajali redni tedenski monitoring ptic na popisnem območju z metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al., 1992). Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Monitoring se izvaja po letnem programu KPSS. Rezultati monitoringa so predstavljeni v letnih poročilih, ki jih za vsako posamezno leto ali obdobje pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring.
Pri vnašanju podatkov neposredno na terenu smo uporabili dlančnike (HP iPAQ 6915, HTC HD in SCC SC 800) z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder.
V podatkovno bazo smo vključili tudi vse dostopne zapise in navedbe iz literature, vse od leta 1870 dalje. Skupaj je bilo do konca leta 2009 v bazo KPSS zavedenih 17.157 vnosov.
Od leta 1983 do vključno leta 2009 je bilo na območju Sečoveljskih solin opravljenih nekaj več kot 1500 terenskih dni. Iz tega časa so razvidna tri obdobja intenzivneješga raziskovanja oz. obiskovanja obravnavanega območja. V začetku osemdesetih je večje število opazovanj povezano z obuditvijo mladinskih raziskovalnih taborov ter z delom članov ornitološkega društva Ixobrychus, v devetdesetih z individualnimi raziskavami posameznih ornitologov, po letu 2004 pa se je z upravljalsko obvezo pričelo z rednim tedenskim monitoringom.
Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer.
Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).
Imena opazovalcev in njihove kratice, s katerimi so v podatkovni bazi označena opazovanja: Al Vrezec (AV), Aleksander Morgan (AM), Alojz Šmuc (AŠ), Andrej Bibič (AB), Andrej Sovinc (AS), Antonio Valle (AVA), Barbara Keiser (BAK), Barbara Morgan (BM), Bernardo Schiavuzzi (BSCH), Borut Rubinić (BR), Borut Štumbereger (BŠ), Brane Koren (BK), Cene Fišer (CF), Damjan Denac (DD), Damjana Ota (DO), Danijel Pokleka (DP), Dare Šere (DŠ), De Faveri Adriano (ADF), Franc Bračko (FB), Franc Janžekovič (FJ), Gvido Mahnič (GM), Igor Brajnik (IB), Iztok Geister (IG), Iztok Škornik (IŠ), Janez Dolinšek (JD), Janez Gregori (JG), Jože Gračner (JGR), Jurij Hanžel (JH), Kajetan Kravos (KK), Katarina Senegačnik (KS), Kristina Gorišek (KG), Lovrenc Lipej (LL), Luka Božič (LB), Luka Kastelic (LK), Marjeta Rebec (MR), Milan Vogrin (MV), Miran Gjerkeš (MG), Miro Perušek (MP), Peter in Tina Sackl (PS), Peter Trontelj (PT), Mitja Petronio (PM), Primož Kmecl (PK), Slavko Polak (SP), Tihomir Makovec (TM), Tomaž Jančar (TJ), Davorin Tome (DT), Tomi Trilar (TT), Willi Stani (WS)