Preletne vrste

Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že v juliju (Snow & Perrins, 1998). 

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija z vrhom selitve v začetku aprila, torej vse skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec et al., 2006).

Od kod ptice k nam prihajajo in kam gredo, ornitologi ugotavljajo z njihovim načrtnim lovom in obročkanjem. Rezultati dolgoletnega obročkanja kažejo, da k nam prihajajo ptice s skoraj celotnega območja Sredozemlja. Še bolj zanimivi so rezultati obročkanja selivk na dolge razdalje, kot je na primer kmečka lastovka Hirundo rustica, ki pri nas gnezdi ali se zgolj ustavi na selitvi v severnejše kraje, zimo preživi v tropski in podsaharski Afriki. Kmečka lastovka ulovljena in obročkana v Škocjanskem zatoku pri Kopru dne 1.5.1989 je bila 27.1.1990 najdena mrtva na skrajnem jugu Afrike (De Aar, Cape, J Afrika). Lastovka je v tem času preletela zavidljivih 8488 km (Falco, 1997).

Pri selitvi ptic čez naše kraje ni pomembno le, iz katerih prezimovališč k nam priletijo, pač pa tudi, kje gnezdijo. Ugotovitve kažejo, da so naše selivke predvsem gnezdilke evropskih držav. Ptice v Sloveniji se torej gibljejo med Evropo in Afriko, zelo redke pa so tiste, ki se na prezimovanje odpravijo v Azijo (Vrezec et al., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med koncem februarja in začetkom junija. V tem času (1983-2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983-2009), ki poteka od avgusta do novembra pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno.

O selivskih vrstah, ki se v času spomladanskega in jesenskega preleta ustavljajo na območju Sečoveljskih solin obsežneje razpravljajo že Šmuc (1980), Škornik et al., (1990) in Makovec et al., (1998). Na preletu prevladujejo številni pobrežniki (Charadriiformes) in pevke (Passeriformes). Med racami (Anatidae) je izrazita preletna vrsta reglja Anas querquedula, ki se na območju Sečoveljskih solin redno mpojavlja na spomladanskem preletu, občasno pa tudi jeseni. Prve reglje v soline priletijo že v februarju, višek preleta je konec marca ali v začetku aprila, ko se v posameznih jatah zadržuje tudi do 100 osebkov. 

Makovec et al. (1998) navajajo kot pogoste vrste na preletu tudi dolgorepo raco Anas acuta, žličarico A. clypata in beločelo gos Anser albifrons.  Dolgorepa raca se, sicer v manjšem številu, redno pojavlja na preletu, medtem ko sta žličarica in beločela gos bolj pogosti v zimskem času. Kostanjevka Aythya nyroca se v Sečoveljskih solinah občasno pojavlja na spomladanskem preletu, pogosteje jo videvamo jeseni, čeprav ni nikoli številna.

Med močvirniki (Ciconiiformes) se na območju Sečoveljskih solin na spomladanskem preletu redno ustavijo čapljica Ixobrychus minutus, rjava čaplja Ardea purpurea, kvakač Nycticorax nycticorax, čopasta čaplja Ardeola ralloides in bela štorklja Ciconia ciconia, medtem ko se črna štorklja tu ustavi le v jesenskem času.

Med ujedami sta redno na preletu rjavi Circus aeroginosus in pepelasti lunj C. cyaneus, ki se tu zadržuje tudi pozimi.

Za kosca Crex crex se je izkazalo, da se povsem redno pojavlja v Sečoveljski Dragi na jesenskem preletu in da osebki opazovani v septembru in oktobru na območju Sečoveljskih solin niso prav nobena posebnost.

Tudi žerjav Grus grus se kot izrazita selivka na območju redno pojavlja na preletu. Spomladi je najpogostejši v marcu, jeseni pa novembra. Številni na svoji poti soline le preletijo.

Med pobrežniki (Charadriiformes) se na območju Sečoveljskih solin redno pojavljajo številni martinci in prodniki in deževniki. Makovec et al. (1998) med redne preletnike štejejo rdečenogega Tringa totanus,  zelenonogega T. nebularia, močvirskega martinca T. glareola, malega Calidris minuta, spremenljivega prodnika C. alpina, črnorepega kljunača Limosa limosa ter togotnika Philomachus pugnax.

Rdečenogi martinec je najpogostejši v zimskem času, čeravno se pojavlja čez vse leto. Poleg močvirskega martinca se tu spomladi redno ustavlja tudi jezerski Tringa stagnatilis, pikasti martinci Tringa ochropus, zelenonogi T. nebularia in črni martinec T. erythropus. Slednja dva sta pogostejša v jesenskem času. Prav tako pogost in številen je jeseni mali martinec Actitis hypoleucos, ki se na območju solin pojavlja čez vse leto.

Velikega prodnika Calidris canutus navaja Makovec et al. (1998) kot redkega preletnika, ki je bil v zadnjih 15 letih opažen le enkrat ali dvakrat, novejša opazovanja pa kažejo, da se ta vrsta na območju Sečoveljskih solin redno, vendar maloštevilno pojavlja predvsem v septembru. Redno se na tem območju ustavlja tudi srpokljuni prodnik Calidris ferruginea, občasno pa tudi peščenec C. alba in Temminckov prodnik C. temminckii.

Med deževniki se poleg beločelega Charadrius alexandrinus tu redno pojavljata mali C. dubius in komatni deževnik C. hiaticula., zlata prosenka Pluvialis apricaria in črna prosenka P. squatarola.

Lep primer preletnika na solinah je črnorepi kljunač Limosa limosa, ki se čez soline seli skoraj vedno v marcu (Makovec et al., 1998). Jesenski prelet kljunačev poteka v septembru (Škornik et. al., 1990). Novejša opazovanja kažejo na to, da se črnorepi kljunači redno in občasno v večjem številu tu ustavljajo na spomladanskem preletu z viškom v marcu, medtem ko se sorodni progastorepi kljunač Limosa lapponica tukaj posamič zadržuje v času jesenskega preleta z viškom v septembru.

Med galebi veljata za izrazita preletnika predvsem mali Hydrocoloeus minutus in rjavi galeb Larus fuscus. Oba sta najpogostejša v maju. Ob izrednih dogodkih, kot je bil pojav sardel Sardinella aurita v Piranskem zalivu se lahko v večjem številu spomladi pojavi tudi sivi galeb Larus canus.

Med močvirskimi čigrami se na območju Sečoveljskih solin redno pojavlja le črna čigra Chlidonias niger.

Oktobra so skupine z več deset osebki goloba grivarja Columba palumbus povsem običajne. 

Na spomladanskem preletu se v večjem številu tu pojavijo tudi črni hudourniki Apus apus, ki v Sečoveljske soline priletijo konec marca z viškom preleta v prvi polovici aprila ter breguljke Riparia riparia, mestne Delichon urbicum in kmečke lastovke Hirundo rustica. Slednje se v večjem številu tu pojavijo tudi septembra. Takoj ko te odletijo se pojavijo plašice Remiz pendulinus, severni Phylloscopus trochilus in vrbji kovački Phylloscopus collibyta. 

Številne ptice pevke se povsem neopazno selijo čez Sečoveljske soline. Zamočvirjeni in z gostim grmovjem in trstičjem obraščeni predeli, ki obkrožajo soline, ponujajo idealne prehranjevalne možnosti številnim vrstam, ki se ob selitvi tu ustavljajo v večjem številu. Največ je penic kot sta črnoglavka Sylvia atricapilla in vrtna penica S. borin ter trstnic kot so rakar Acrocephalus arundinaceus, srpična A. scirpaceus in bičja trstnica A. shoenobaenus ter taščice Erithacus rubecula in sive pevke Prunella modularis. 

Cipe in pastirice se držijo bolj na odprtem, zato jih v času preleta srečujemo tako na solinskih nasipih kot tudi v solnih poljih, kjer se prehranjujejo. Če se v času preleta v večjem številu bela pastirica Motacilla alba tu zadržuje spomladi in jeseni, pa poteka množična selitev rumenih pastiric Motacilla flava čez Sečoveljske soline izključno v spomladanskem času z viškom v začetku aprila. Jesenskih podatkov in rumenih pastiric v tem času je malo. Prav tako pogosti sta na preletu tudi travniška cipa Anthus pratensis in vriskarica A. spinoleta.

Na nasipih in ob večjih poteh se na selitvi redno, vendar posamič pojavljajo tudi kupčar Oenanthe oenanthe, repaljščica Saxicola rubetra, prosnik S. torquatus in pogorelček Phoenicurus phoenicurus.

Jeseni nasipi, na katerih semenijo številne slanoljubne rastline, gostijo jate repnikov Carduelis cannabina, liščkov Carduelis carduelis in grilčkov Serinus serinus, med katerimi v zadnjem času ne manjka niti snežni strnad Plectrophenax nivalis, ki ga redno videvamo na ruderalnih nasutjih in na zbitih tleh, kjer uspeva tudi ptičja dresen Polygonum aviculare, s katero se pogosto hrani.