Življenjska povezanost mokrišč in ljudi
02.02.2024
Svetovni dan mokrišč praznujemo vsako leto 2. februarja. Letošnja tema je namenjena razmisleku o pomenu mokrišč za blaginjo ljudi. Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne ter zdravje in dobro počutje ljudi. Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoz in rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov itd. ) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030.
Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z Ramsarsko konvencijo, ki je prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč ter njihovih naravnih virov. Slovenija je pristopila k sporazumu leta 1992. V Sloveniji so na Ramsarski seznam uvrščeni: mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).
Kljub številnim koristim, ki jih imajo ljudje od mokrišč, pa so mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo. Mokrišča izgubljamo trikrat hitreje kot gozdove. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 odstotkov, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 odstotkov
Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednje je bistvenega pomena za premagovanje podnebno-biotske krize in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
V zadnjih letih so v Sloveniji potekali in še potekajo projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Projekti so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem.
- LIFE Stržen je projekt, ki vključuje renaturacijo struge potoka Stržena na Cerkniškem jezeru. V 50. letih prejšnjega stoletja so potok načrtno izsuševali. S povrnitvijo v primarno stanje potok teče v okljukih in vrača vodno dinamiko presihajočemu jezeru. Projekt je tudi prejemnik slovenske nagrade Natura 2000 za varstvo vrst in habitatnih tipov Nature 2000 v Sloveniji.
- V projektu LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov izboljšujejo povezanost vodnih in kopenskih življenjskih okolij za dvoživke. Do leta 2023 bodo v Sloveniji vzpostavili 130 novih mlak in večjih luž na štirih območjih Nature 2000: 50 na Ljubljanskem barju, 40 na Radenskem polju, 30 na Bohorju in 10 v Jovsih.
- V projektu WETMAN - Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji so obnovili šest mokrišč: Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal.
- Mala Barja - Marja je projekt, v katerem so obnavljali mokrišča na 10 območjih Nature 2000 na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Z odkupi zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva so omogočili ustrezno upravljanje. Za obnovo mokrišč so odstranjevali zarast in invazivne tujerodne vrste ter uvajali primerne kmetijske prakse. Za obiskovalce so vzpostavili Info center Mišja dolina Natura 2000.
- V projektu Ljuba - Ljudje za barje so na enem največjih mokrišč v Sloveniji, na Ljubljanskem barju, obnovili mokrotno dolino v naravnem rezervatu in v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami spodbujali vključevanje kmetov v naravovarstvene ukrepe Skupne kmetijske politike.
- V projektu PoLjuba, ki je prav tako potekal na Ljubljanskem barju, so se osredotočili na izboljšavo kmetijskih praks (časovno omejena košnja, prepoved gnojenja, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin) za ohranjanje evropsko pomembnih živalskih vrst, odkupili so pomembna zemljišča in vzpostavili pogodbeno varstvo na skupno 133 hektarih površine. Med terenskimi akcijami je izstopal izlov invazivne tujerodne vrste želv.
• LIFE BEAVER je ob vračanju evropskega bobra v Slovenijo in Hrvaško po dveh stoletjih in pol prebivalce ozavestiti o pomenu bobra. S projektnimi aktivnostmi bodo tako dvigovali ozaveščenost o vlogi bobra v sladkovodnih ekosistemih, preusmerili negativen odnos do bobra kot škodljivca, predstavili metode upravljanja z bobrom ustreznim zainteresiranim stranem
• Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri - Natura Mura (ESRR) – s temeljnim ciljem projekta ohranjanje in varstvo okolja, izboljšanje mokrotnih habitatov in biotske raznovrstnosti na območju Natura 2000 Mura in UNESCO Biosfernega območja Mura.
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera- PIVKA.KRASPRESIHA (ESRR). Cilj projekta je izboljšati stanje kvalifikacijskih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območju. (habitatnega tipa presihajoča jezera in habitatnega tipa vzhodna submediteranska suha travišča) in šestih kvalifikacijskih vrst (strašničin mravljiščar, travniški postavnež, hribski škrjanec, pisana penica, veliki pupek in mali podkovnjak.
Pomen mokrišč za blaginjo ljudi
Bogata biotska raznovrstnost mokrišč
Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je izpostavljeno, da je ohranjanje mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti ključno za zmanjševanje svetovne revščine. Življenjsko okolje približno 40 % rastlinskih in živalskih vrst na svetu namreč predstavljajo mokrišča. Nenehno izginjanje mokrišč pa je temelj začaranega kroga zmanjševanja biotske raznovrstnosti in povečevanja svetovne revščine.
Varnost preskrbe z vodo
Mokrišča nas oskrbujejo z večino sveže vode, saj naravno filtrirajo onesnaževala in nam zagotavljajo vodo, ki je varna za pitje. Poraba vode v Svetu se je v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat in se še povečuje. Skoraj vsi svetovni viri sladke vode so ogroženi in 82 % svetovnega prebivalstva je izpostavljenega visokim ravnem onesnaženosti vodnih virov. Mokrišča delujejo kot spužve, saj absorbirajo odvečno vodo v času obilnega deževja in jo počasi sproščajo v času suše. Z varstvom, obnovo in smotrno rabo mokrišč in vodnih virov skrbimo za varno preskrbo s pitno vodo ter zdravje in dobro počutje prebivalcev.
Preskrba s hrano
Glavni razlog za izgubo mokrišč na svetovni ravni so netrajnostne kmetijske prakse, ki so z izsuševanjem in zasipavanjem lahko trajno poškodovale mokrišča. Več kot polovica mednarodno pomembnih mokrišč je poškodovana zaradi neustreznih kmetijskih praks.
S prilagojenimi kmetijskimi praksami in smotrno rabo mokrišč lahko zaustavimo spreminjanje mokrišč, zmanjšamo porabo vode in onesnaževal ter obenem zagotovimo trajnostno pridelavo zdrave hrane.
Blaženje podnebnih sprememb
Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ključne za zajemanje in shranjevanje ogljika ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ocenjuje se, da lahko nekatera mokrišča, kot so šotišča, mangrove in morske trave, skladiščijo štirikrat več ogljika kot tropski gozdovi. Šotišča pokrivajo le približno 3 % površine našega planeta, vendar shranjujejo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj.
Mokrišča so pomembna tudi za uravnavanje mikroklime in blaženje ekstremnih vremenskih dogodkov kot so suše in poplave.
Nasprotno pa izguba in degradacija mokrišč poslabšuje podnebno krizo, saj se sproščajo toplogredni plini, ekosistemi in ljudje, ki so od njih odvisni, pa so bolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb.
Mokrišča so dragocen del kulturnega in duhovnega življenja.
Ljudje, ki živijo na območju mokrišč, so razvili družbeno-kulturne vrednote in tesno povezanost s tem edinstvenim ekosistemom, ki je postal sestavni del njihove kulture, duhovnega življenja in obstoja. Pesmi, plesi in zgodbe kot kolektivni izrazi spoštovanja in čaščenja mokrišč so bogata tradicija, in še vedno del vsakdanjega življenja številnih od približno treh milijonov domorodnih prebivalcev, ki živijo v vsaj 5 000 različnih kulturah po vsem svetu.
Mokrišča za zdravje ljudi, prostor za dobro počutje in rekreacijo
Reke, jezera, obalna, celinska in urbana mokrišča zagotavljajo prostor za sproščujoče in poučne rekreativne dejavnosti, vključno s sprehodi, plavanjem in vožnjo s kajakom ter so prostor izjemnega doživljanja narave.
Mokrišča so naravni varuhi pred onesnaževanjem, sestavni del odpornega urbanističnega načrtovanja in obnove ter imajo ključni prispevki k širšemu konceptu "eno zdravje" . Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je naše zdravje je odvisno od zdravih ekosistemov, vključno z mokrišči. Pristop« eno zdravje« ima za cilj trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov, z željo boljšega obvladovanja bolezni in preventivo pred svetovnimi epidemijami.
