Projekti
Projektno delo

S finančnimi sredstvi, ki so pridobljena s pomočjo projektnih nalog, uspešno obnavljamo in vzdržujemo Sečoveljske soline.

Pošlji razglednico
Nepozaben spomin

Preko spletne strani KPSS lahko prijateljem pošljete razglednico s čudovitim motivom iz parka.

Publikacije KPSS
Publicistična dejavnost in poročila

V KPSS se ukvarjamo tudi z založništvom in izdajateljsko dejavnostjo. Obenem so tu objavljena tudi strokovna in druga poročila povezana z dejavnostjo KPSS. Prelistajte in prenesite jih!

Navadna čigra

Navadna čigra

Sterna hirundo

Navadna čigra je ena najboljših, vsekakor pa najbolj elegantnih letalk.

Navadna čigra se zadržuje predvsem ob prodnatih in peščenih bregovih rek in jezer ter ob morskem obrežju. Gnezdi kolonijsko, v manjših skupinah ali posamič na sipinah in peščenih obrežjih ter prodnatih otokih. V solinah gnezdi na skromno poraščenih nasipih in blatnih otokih (Hagemeijer & Blair, 1997). 
V Evropi gnezdi razpršeno. V Sloveniji je poletna vrsta, ki gnezdi v strnjenih kolonijah v notranjosti, pa tudi ob morskem obrežju (Geister, 1995). Prva znana gnezdišča pri nas so bila v severovzhodni Sloveniji, kjer je gnezdila večinoma na Dravskem polju, posamič ali v manjših skupinah tudi drugod na Štajerskem (Štumberger, 1981; Vogrin, 1991), v Zasavju in Posavju. Na reki Dravi gnezdi na dveh stalnih gnezdiščih – Ptujskem jezeru ter v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu (Denac & Rubinič, 2009).
Leta1999 je bil v gramoznici Vrbina pri Brežicah postavljen gnezdilni splav. Istega leta je tam uspešno gnezdil par navadnih čiger. Nekaj parov navadnih čiger so pregnali ribiči, ki so z obiskovanjem splava motili gnezdenje. Tudi naslednja leta je navadna čigra na splavu uspešno gnezdila (po dva speljana mladiča). Aprila 2003 so člani brežiške ribiške družine splav povlekli na breg in ga razžagali (Klenovšek, 2009).

charadrius alexandrinus gnezdenje
STATISTIKA / STATISTICS:
Pi=0.014, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.061
χ2 = 3121279.5938, σ2 = 1063506.5, P(A) = 0
Število osebkov / Number of Individuals: 9835 
Število opazovanj / Number of Sightings: 295
Prvo / First: 23.5.1976 (Fontanigge, KPSS) 
Zadnje / Last: 31.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS)
Najbolj zgodnje / Earliest: 28.3.2007, Morje (KPSS) 
Najbolj pozno / Latest: 31.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS)
Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01)
Površina gnezdenja / Breeding Surface:  56 ha
% SLO: 48 %










V laguni Škocjanskega zatoka je prvič, sicer neuspešno, gnezdila leta 2007,  že leto kasneje je tam uspešno gnezdilo 6 parov navadnih čiger.
Na morskem obrežju je bila njena gnezditev prvič potrjena leta 1983, ko je v Sečoveljskih solinah gnezdilo 9 parov (Škornik, 1983). Leta 1991 se število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah poveča (Škornik et al., 1995), kar sovpada s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi. Za tak trend gre vzroke iskati tudi v majhnih umetno nastalih otokih industrijskih in drugih solin (Walmsley, 1993).  Po letu 1991 je njena gnezditvena populacija dokaj stabilna oz. se zmerno povečuje (TRIM: p <0.01), saj tu redno gnezdi nekaj deset parov.
Ohranitev navadne čigre v kontinentalnem delu Slovenije je trenutno povsem odvisna od prostovoljnega upravljanja z gnezdišči, saj je omejenost in zaraščanje gnezdišč, pa tudi medvrstno tekmovanje za gnezditveni prostor z rečnim galebom Croicocephalus ridibundus, razlog za zmanjševanje njene populacije (Denac & Rubinič, 2009).
Iz prezimovališč se navadna čigra vrne okrog 28. marca, do konca avgusta pa nas zapustijo vse čigre (Škornik, 2008). Prezimuje v zahodni Afriki. V Sečoveljskih solinah obročkanega mladiča so našli v Senegalu.
Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto - prvoodkritega gnezdišča te vrste v Sečoveljskih solinah. Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. Le-ti morajo biti nekoliko dvignjeni nad vodo.
Gnezdo je zgrajeno iz različnega rastlinskega gradiva, ali pa je le preprosta kotanjica v tleh, obložena s koščki lupinic mehkužcev in drugega drobirja. Vanj znese 2 do 3 jajca. Jajca so rumenkasta do olivno rjava, sivo do črno lisasta, velika 41 x 31 mm. Nemalokrat jih čigre znesejo kar na potlačeno sredino kakega grmičastega halofita. Inkubacija traja od 21 do 22 dni, mladiči pa se speljejo po 22 do 28 dnevih. Navadna čigra ima eno leglo letno, drugo leglo je ponavadi nadomestno. 
Škornik et al. (1995) navajajo, da je bil gnezditveni uspeh navadne čigre v Sečoveljskih solinah v vseh sezonah nizek, večinoma zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur. Dinamika gnezdenja in spremljajoče težave te vrste sovpadajo z dinamiko in težavami male čigre Sternula albifrons na obravnavanem območju. Kot pri mali, velja tudi za navadno čigro v Sečoveljskih solinah slab gnezditveni uspeh. Poletni nalivi pogosto odplaknejo čigrina jajca z nasipov in otočkov v vodo, ali pa se jajca zlepijo z ilovnato podlago. Čigre jih pri poskusu obračanja nemalokrat pri tem poškodujejo.  
Leta 2000 je ornitološko društvo Ixobrychus, v okviru projekta ALAS, na območju Life postavilo 8 gnezdilnih splavov, na katerih so že prvo sezono gnezdile navadne čigre. Tam so uspešno gnezdile vse do leta 2004, ko je bilo ugotovljeno, da so čigrina legla povsem izropale sive vrane in da večjim ujmam z močnim dežjem in vetrom tudi splavi niso kos. 
Večina jajc navadnih čiger v Sečoveljskih solinah propade zaradi vremenskih razmer, nekaj legel je izropanih s strani sivih vran in lisic, svoj davek pa nedvomno zahteva tudi pojav botulizma (Škornik, 2007). Ugotovili smo, da lahko le dolga sušna obdobja brez padavin ugodno vplivajo na uspeh izvalitve in speljave (Škornik, 2009). S primernim vodnim režimom in nadzorom dostopa do gnezdišč lahko preprečimo motnje s strani obiskovalcev in delno tudi plenjenje s strani lisic in kun. 
Navadna čigra v Sloveniji ne gnezdi nikjer več na naravnih gnezdiščih, ki so propadla zaradi brezobzirne uravnave, kar pa je še vedno mogoče popraviti (Geister, 1995).
Zaradi uničevanja rečnih prodišč in primernih morskih obrežij sodi med naše močno ogrožene vrste, čeprav v Evropi zanjo velja, da ni posebej ogrožena.


charadrius alexandrinus leglocharadrius alexandrinus mladic

 Leglo

 Mladič



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios