Labodje jezero s hrvaškimi baletniki

Na območju Alto na Fontaniggeah, kjer smo pred dvema letoma uredili območje s povsem sladko vodo, se že dalj časa zadržujejo tudi labodi grbci.

Labod grbec je v Sloveniji celoletna vrsta. Med labodi pri nas je najpogostejša vrsta, saj jih v Sloveniji veliko prebiva na ribnikih, mestnih parkih in jezerih, kjer tudi gnezdijo. Najmočnejša gnezditvena populacije živi ob Dravi, sicer ga najdemo tudi drugod po Sloveniji (Geister, 1995). Gnezdi tudi ob morskem obrežju in sicer na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok. Glavnina labodov grbcev prezimuje na Dravi in Krki (Sovinc, 1994), nekaj pa jih občasno prezimi tudi ob morskem obrežju. Leta 1990 so bili labodi grbci prvič opazovani na slovenski obali, od leta 1993 pa tu redno prezimujejo (Škornik, 1996).
V Sečoveljskih solinah se pojavlja v zimskem času in posamič na preletu. Zadržuje se predvsem na morju pred solinami, ob izlivu reke Dragonje in v večjih solinskih bazenih in kanalih. Najpogostejši je februarja.
V letošnjem letu pa se že od januarja zadržuje večja skupina teh ptic. Skupaj jih je bilo včeraj na Fontaniggeah 12. Dva osebka sta nosila rumen vratni obroček z oznakama 83PA in 85PA. Po poizvedbi na ZZO so nam sporočili, da sta bila laboda obročkana v marcu 2010 v Rijeki na Hrvaškem.