Domača beločela deževnika na prezimovanju, v skupini še vedno tudi komatni deževnik

Že Schiavuzzi (1883) omenja beločelega deževnika Charadrius alexandrinus  za področje Istre tudi v zimskem času, vendar brez natančnejših navedb o krajih opazovanja. V osemdesetih in devetdesetih letih objavljenih podatkov o prezimovanju te vrste na slovenski obali ni. Šmuc (1980) ga za Sečoveljske soline navaja med februarjem in novembrom, Škornik, Makovec in Miklavec (1990) pa med marcem in septembrom.

Mladiče beločelega deževnika smo priložnostno obročkali z aluminijastimi obročki vse od leta 1983 dalje. V letu 2007 smo pričeli tudi z barvnim obročkanjem odraslih ptic. V letu 2011 pa še barvnim obročkanjem s kodo.

Skupina beločelih deževnikov je bila pogosto videna na območju Life, kjer je bil tudi prvič na prezimovanju opazovan komatni deževnik Charadrius hiaticula. 18.1.2012 smo na območju Life prepoznali samico, ki je bila 3.7.2010 kot gnezdeči osebek obročkana na območju Muzeja solinarstva na Fontaniggeah. Danes smo jo ponovno opazili v skupini, ki je počivala na zaplatah suhe morske trave in se občasno tudi prehranjevala na območju Colombere. Natančen pregled skupine s pomočjo teleskopa, pa nam je razkril še enega domačega prezimovalca. Gre za samca, ki je bil 26.5.2011 ponoči ujet z mrežo na območju Rakci, kjer je tudi gnezdil. Označen je bil z novimi obročki bele barve in kodo SAS.

V skupini beločelih deževnikov, ki šteje 6 samic in 5 samcev, pa je še vedno tudi komatni deževnik, o katerem smo že poročali. Tokrat objavljamo tudi fotografiji za dokumentacijo, saj gre za prvo tovrstno prezimovanje v Sloveniji. Gre pa za prvoletni osebek v zimskem perju.