Domača beločela deževnika na prezimovanju, v skupini še vedno tudi komatni deževnik
Že vse od decembra lani na območju Sečoveljskih solin prezimuje skupina 11 beločelih deževnikov, v kateri se nahaja tudi komatni deževnik. Danes smo skupino deževnikov presenetili na območju Colombere, kjer smo jih tudi fotografirali. Dva osebka sta bila značena z barvnimi obročki in prepoznana, kot domača.
Že Schiavuzzi (1883) omenja beločelega deževnika Charadrius alexandrinus za področje Istre tudi v zimskem času, vendar brez natančnejših navedb o krajih opazovanja. V osemdesetih in devetdesetih letih objavljenih podatkov o prezimovanju te vrste na slovenski obali ni. Šmuc (1980) ga za Sečoveljske soline navaja med februarjem in novembrom, Škornik, Makovec in Miklavec (1990) pa med marcem in septembrom.
Prvo objavljeno zimsko opazovanje je iz leta 1992, ko je 3 osebke na območju Sečoveljskih solin opazoval B. Rubinič, ko pa smo prijatelja in ornitologa I. Geisterja pobarali, da nam izpod prašnih polic pobrska po svojih starejših ornitoloških beležnicah, smo vsi z začudenjem ugotovili, da je 15.12.1974 na Fonatiggeah v Sečoveljskih solinah opazoval 9 beločelih deževnikov.
Perco (1984) navaja, da beločeli deževniki prezimujejo v severnoitalijanskih jadranskih solinah. Sovinc (1994) domneva, da so pri nas opazovani osebki zgolj klateži iz omenjenih območij, kot pa vračajoči se spomladanski selivci.
Zadnji podatki kažejo, da na območju Sečoveljskih solin občasno prezimujejo v manjših skupinah. Do nedavnega nismo vedeli da prezimujejo tudi naši beločeli deževniki, kar smo potrdili z opazovanjem z barvnimi obročki zaznamovanih ptic. Čeravno je bil namen obročkanja beločelih deževnikov z barvnimi obročki predvsem ugotavljanje ali naši osebki tu tudi prezimijo, pa smo s pomočjo le-teh prišli tudi do prvih podatkov o tem koliko ptic se vrača v svoja gnezditvena območja ter kam se odpravijo takoj po gnezditvi.
Mladiče beločelega deževnika smo priložnostno obročkali z aluminijastimi obročki vse od leta 1983 dalje. V letu 2007 smo pričeli tudi z barvnim obročkanjem odraslih ptic. V letu 2011 pa še barvnim obročkanjem s kodo.
Skupina beločelih deževnikov je bila pogosto videna na območju Life, kjer je bil tudi prvič na prezimovanju opazovan komatni deževnik Charadrius hiaticula. 18.1.2012 smo na območju Life prepoznali samico, ki je bila 3.7.2010 kot gnezdeči osebek obročkana na območju Muzeja solinarstva na Fontaniggeah. Danes smo jo ponovno opazili v skupini, ki je počivala na zaplatah suhe morske trave in se občasno tudi prehranjevala na območju Colombere. Natančen pregled skupine s pomočjo teleskopa, pa nam je razkril še enega domačega prezimovalca. Gre za samca, ki je bil 26.5.2011 ponoči ujet z mrežo na območju Rakci, kjer je tudi gnezdil. Označen je bil z novimi obročki bele barve in kodo SAS.
V skupini beločelih deževnikov, ki šteje 6 samic in 5 samcev, pa je še vedno tudi komatni deževnik, o katerem smo že poročali. Tokrat objavljamo tudi fotografiji za dokumentacijo, saj gre za prvo tovrstno prezimovanje v Sloveniji. Gre pa za prvoletni osebek v zimskem perju.
Obveščamo vas, da bo območje Lera v Krajinskem parku Sečoveljske soline izjemoma odprto za obiskovalce v času od 24. decembra 2025 do 5. januarja 2026, kljub temu da obnova dostopne ceste še ni zaključena.
OBNOVA DOSTOPNE POTI V KRAJINSKEM PARKU SEČOVELJSKE SOLINE (LERA)
Obveščamo vas, da se bodo v sredo 19. novembra 2025 pričela dela za obnovo dotrajane dostopne poti na območju Lera v Krajinskem parku Sečoveljske soline. V času izvajanja del vstop za individualne obiskovalce ne bo mogoč.
EMI Field Data Collection App je progresivna spletna aplikacija (PWA), razvita posebej za terenske raziskovalce, ki preučujejo populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis). Z zasnovo, prilagojeno zahtevnim razmeram na terenu, omogoča zanesljivo zbiranje, urejanje in izvoz podatkov o opaženih želvah. Aplikacija je zasnovana po načelu mobile-first, kar pomeni, da optimalno deluje na pametnih telefonih in tablicah ter nadomešča papirne obrazce in ročno prepisovanje podatkov.
