
14. avgust 2007
Zgodba o vinu in soli
“Slan veter, ki s solin potegne med trte nad njimi, da grozdju mineralnost in poseben pečat.
Zaradi suhega piša je grozdje bolj zdravo, potrebnih je manj škropiv, zato je tudi vino bolj naravno,” je o povezavi solin in vina minuli petek pripovedoval vinar Matej Korenika.Nekaj posameznikov, združenih v pobudo za oživitev gibanja Slow food v Istri, je v petek v multimedijskem centru Sečoveljskih solin pripravilo zanimivo predstavitev vin iz vinogradov, ki jih bolj kot ostale božajo topli vetrovi, ki povlečejo čez slovenske soline. V solinah se je s svojimi vini predstavilo devet vinarjev (Korenika&Moškon, Klobas, Zaro, Mahnič, Kerrin Pucer z Vrha, Rebernik, Brič in Franc Pucer), katerih vinogradi so izpostavljeni vetru s solin, bodisi sečoveljskih bodisi strunjanskih. Obiskovalci, dobra stotnija je prišla v soline v nič kaj prijaznem vremenu, so v marsikaterem vinu zaznali morski okus. Matej Korenika, pobudnik predstavitve, enemu svojih vin ni kar tako nadel imena sulne (soline).
Posebno vrednost srečanju je dala šesterica najstarejših sečoveljskih solinarjev, med katerimi Albin Babič šteje častitljivih 87 let. Spominjali so se trdega dela na solnih poljih, Alojz Jurjec, direktor družbe Soline, pa je vsem nekdanjim solinarjem, ki so dopolnili 80 let, za novoletno darilo odslej naprej obljubil deset kilogramov sečoveljske soli.
Pobudo za oživitev istrske sekcije gibanja Slow food je posebej pozdravil Sergio Nesich, ki vodi tržaški krožek. Izpostavil je zavezanost gibanja k promociji naravnih izdelkov, ki so identiteta kraja, predstavil razširjenost gibanja v njegovi domovini, Italiji. Posebej pa je poudaril navdušenje nad srečanjem v solinah, ob robu katerih, v Seči, se je rodil.