UV indeks - vpliv sončnega sevanja na obiskovalce parka

Le ta ni odvisna le od letnega in dnevnega časa ter vremenskih razmer, ampak tudi od debeline zaščitne ozonske plasti. Junija in v začetku julija UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva doseže najvišjo vrednost. V gorah je višji kot po nižinah, saj moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča precej hitreje kot moč ostalega dela sončnega sevanja: na višini 2000 m je 15 % več UVB sevanja kot na morski obali. Moč sončnega, in s tem tudi UV dela sončnega sevanja, se tekom dneva spreminja, objavljamo le največjo dnevno vrednost ob upoštevanju dejanske oblačnosti. Najbolj je UV indeks odvisen od oblačnosti, zato napačno napovedana oblačnost pomeni tudi napačno napovedan UV indeks. Ob jasnem nebu je v topli polovici leta moč UV sončnega sevanja največja ob enih popoldne po poletnem času, takrat je pot sončnih žarkov skozi ozračje do tal najkrajša. Model upošteva tudi spremembe v debelini zaščitnega ozonskega plašča. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva.

Pretirano izpostavljanje UV sevanju ima za zdravje škodljive posledice, predvsem škodi očem in koži (pospeši nastanek sive mrene, ki lahko vodi tudi slepoto, pospeši staranje kože, pripisujejo mu celo kancerogene učinke) ter slabi imunski sitem. Vendar je potrebno poudariti, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom tudi koristne učinke: UV sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter delovanje hormonskih žlez, v medicini ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni.

Na moč UV žarkov pri tleh bistveno vpliva oblačnost, pa tudi debelina zaščitnega ozonskega plašča. Na zmernih geografskih širinah na severni polobli je zaščitni ozonski plašč v stratosferi najtanjši ob koncu zime in zgodaj pomladi, vendar je UV sončno sevanje takrat bistveno šibkejše kot poleti. Tanka oblačna plast lahko prepusti do 80 % UV sončnega sevanja. Pri UV sončnem sevanju je neposrednega sevanja približno toliko kot

razpršenega. Dobro odbija od snega, zato se v gorah lahko prejeta doza UV sončnega sevanja skoraj podvoji. Na peščeni plaži se lahko odbije do četrtina UV sončnega sevanja, od vodne površine pa desetina, dobro prodira v vodo.

Našo občutljivost na UV sončne žarke določa pigmentacija kože, prejeto dozo pa način obnašanja. Ker je ozonska plast nad ekvatorjem najtanjša, so ljudje, živali in rastline tam najbolj odporni na UV sončne žarke. Posebej občutljivi so otroci in svetlopolti  ljudje s svetlimi očmi.

Ekstremna izpostavljenost. Med 10. in 16. uro se umaknemo pred sončnimi žarki, če se zadržujemo na soncu uporabimo vsa zaščitna sredstva. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi prej kot v pol ure, občutljiva pa prej kot v četrt ure.

Izpostavljenost je velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, zaščitno kremo za sončenje s faktorjem vsaj 15, obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Med 11. in 15. uro se ne sončimo, občutljivi ljudje med 10. in 16. uro. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi v 40 min, občutljiva v 20 minutah.

Srednja izpostavljenost, priporočljiva je uporaba kape, sončnih očal, zaščitne kreme, obleka, ki varuje kožo pred sončnimi žarki, sredi dneva se ne sončimo. Normalno občutljiva koža pordi v eni uri, občutljiva v pol ure.

Izpostavljenost je nizka, zaščita je priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in otroke. 

Izpostavljenost je minimalna.