02. februar 2026

Svetovni dan mokrišč: v Sečoveljskih solinah poudarili pomen sobivanja človeka in mokrišč

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč, ko se ljudje, organizacije in države po vsem svetu povežemo v skupnih aktivnostih ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč za ohranjanje življenja na Zemlji. Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij, hkrati pa izjemno ogroženi ekosistemi, saj izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo svetovni dan mokrišč obeležili že v nedeljo, 1. februarja, na območju Fontanigge, kjer sta potekala dva vodena ogleda ter bila vzpostavljena opazovalna točka za opazovanje ptic, predvsem plamencev. Ob tej priložnosti je bil odprt tudi Muzej solinarstva, ki predstavlja bogato kulturno dediščino tradicionalnega sonaravnega gospodarjenja v solinah. Dogodek je poudaril pomen mokrišč, kakršne so soline, kjer se že stoletja prepletata narava in človekovo znanje.

Letošnje obeleževanje Svetovnega dne mokrišč v ospredje postavlja globoko povezanost človeka z mokrišči ter izpostavlja pomen tradicionalnega in lokalnega znanja pri njihovem ohranjanju, upravljanju in trajnostni rabi. Mokrišča niso le naravni ekosistemi, temveč tudi prostor kulturnega spomina in znanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Svetovni dan mokrišč ima status uradnega mednarodnega dneva Združenih narodov od leta 1997. Povezan je s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih, ki je bila sprejeta 2. februarja 1971 v iranskem Ramsarju. Gre za najstarejši sodobni globalni okoljski sporazum, v celoti posvečen enemu ekosistemu. Danes konvencijo podpira 172 držav, ki so se zavezale k ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.

Mokrišča pokrivajo približno 6 odstotkov kopenske površine Zemlje in zagotavljajo številne ključne ekosistemske storitve: so vir pitne vode in hrane, izboljšujejo kakovost voda, blažijo poplave in suše, ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi ter delujejo kot izjemno pomembni ponori ogljika. Kljub temu je od leta 1700 izginilo že več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč.

V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja. Med njimi so tri območja uvrščena na Ramsarski seznam: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom, kar potrjuje njihov izjemen pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.

V zadnjih desetletjih so mokrišča vse bolj prepoznana kot ključni naravni zavezniki pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Zato si na Ministrstvu za naravne vire in prostor skupaj z upravljavci zavarovanih območij, Zavodom RS za varstvo narave in drugimi deležniki prizadevajo za njihovo ohranitev, obnovo in trajnostno upravljanje. Poseben poudarek je namenjen tudi pripravi Nacionalnega načrta za obnovo narave, ki bo pomembno prispeval k izboljšanju stanja mokrišč ter odpornosti družbe na podnebne izzive.

Obeleževanje Svetovnega dne mokrišč je zato priložnost, da se znova zavemo, da je varovanje mokrišč naložba v naravo, podnebno varnost in kakovost življenja sedanjih ter prihodnjih generacij.