
21. oktober 2011
Skupnost naravnih parkov Slovenije in prvo srečanje zaposlenih v slovenskih parkih
Na pragu leta 2012, ki so ga združeni narodi razglasili za leto sodelovanja, so k povezovanju že pristopili direktorji slovenskih naravnih parkov.
V četrtek, 20. oktobra so v prostorih najmlajšega parka v Sloveniji, v Krajinskem parku Ljubljansko barje, direktorji Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, Notranjskega regijskega parka, Krajinskega parka Logarska dolina, Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko,Krajinskega parka Ljubljansko barje , Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. Tesnejše sodelovanje in medsebojna pomoč med parki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in učinkovitosti upravljanja vseh zavarovanih območij v Sloveniji, k poenotenju metod dela in racionalizaciji upravljanja.Nedvomno potrebna in praktična gesta bo služila izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pripravi skupnih projektov, skupni promociji in usklajenem delovanju v mednarodnih organizacijah. Direktorji in ostali zaposleni v slovenskih parkih, ki so se tokrat na Ljubljanskem barju zbrali na svojem prvem uradnem srečanju so ob tem poudarili tudi priložnost za oblikovanje skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših vprašanj ohranjanja narave, s čemer se nadejajo tudi večje prepoznavnosti in moči pri uveljavljanju strokovnih stališč.
V slovenskih parkih je zaposlenih okoli 160 oseb, ki se zaradi obilice dela ter precejšnje teritorialne odmaknjenosti med parki le redko srečujejo in zato slabo poznajo. Namen srečanja je bil zato tudi osebno srečanje med tistimi, ki sicer večkrat komunicirajo po sodobnih komunikacijskih kanalih, osebno pa se ne poznajo. Zato je bil popoldanski del srečanja bolj družabne narave, čeprav je bil zaradi izjemno slabega vremena načrtovan ogled nekaterih zanimivosti Ljubljanskega barja močno okrnjen. V dopoldanskem strokovnem delu posveta pa sta zbranim spregovorila "starosti" slovenskega naravovarstva, prof.dr. Boštjan Anko ter nekdanji direktor TNP Janez Bizjak, Katarina Zeiler Groznik iz Ministrstva za okolje in prostor pa je predstavila izzive, ki jih pred upravljavce zavarovanih območij v Sloveniji postavljajo rezultati Analize o delovanju javnih zavodov na poročju varstva narave, ki jo je Vlada sprejela letos spomladi.
V slovenskih parkih je zaposlenih okoli 160 oseb, ki se zaradi obilice dela ter precejšnje teritorialne odmaknjenosti med parki le redko srečujejo in zato slabo poznajo. Namen srečanja je bil zato tudi osebno srečanje med tistimi, ki sicer večkrat komunicirajo po sodobnih komunikacijskih kanalih, osebno pa se ne poznajo. Zato je bil popoldanski del srečanja bolj družabne narave, čeprav je bil zaradi izjemno slabega vremena načrtovan ogled nekaterih zanimivosti Ljubljanskega barja močno okrnjen. V dopoldanskem strokovnem delu posveta pa sta zbranim spregovorila "starosti" slovenskega naravovarstva, prof.dr. Boštjan Anko ter nekdanji direktor TNP Janez Bizjak, Katarina Zeiler Groznik iz Ministrstva za okolje in prostor pa je predstavila izzive, ki jih pred upravljavce zavarovanih območij v Sloveniji postavljajo rezultati Analize o delovanju javnih zavodov na poročju varstva narave, ki jo je Vlada sprejela letos spomladi.
Povezava na dogovor o povezovanju.