Instalacija "I won't look back anymore"italijanskega umetnika Fabia Roncata.

O projektu:

Otroci solinarjev so dež, ki bi lahko za nekaj dni preprečil žetev soli, napovedovali s pomočjo ploda dolgokljunatega čapljevca (Erodium ciconium), ki so mu rekli ‘paieta’. Ta se je namreč glede na vlago obračal v smeri juga ali levanta. S tem preprostim pripomočkom so pridobili nekaj časa za pripravo, preden bi nebo postalo grozeče in zagotovo uničilo žetev.

I won’t look back anymore je site-specific instalacija, ki si jo je zamislil in zasnoval umetnik Fabio Roncato kot odsev in poklon liku solinarja, obmejnega človeka ter zgodovinskega in kulturnega simbola obmorskega območja.

Delo sestavlja roža vetrov, ki jo je izkopal v solnih bazenih ter jo napolnil z zemljo z italijansko-slovenske meje. Rožo vetrov, ključen element v napovedovanju uspešnega dela, ki ga narekujejo vremenske razmere, bo mogoče videti zaradi različnih barv prsti, ki se bodo počasi mešale med seboj, umetniško delo pa bo izginilo v času. Njegova smer bo sovpadala z zemeljskimi koordinatami.

Umetniška instalacija je bila zasnovana posebej za Sečoveljske soline, zaradi preteklosti, ki ta prostor zaznamuje že stoletja in ki je mesto Piran in celotno obalo privedla do utrjevanja vezi z Beneško republiko.

Celoten proces nastajanja, postavitve in sprememb, ki jih bo umetniško delo doživelo v svojem ciklu, bodo gledalci lahko spremljali skozi fotografsko razstavo, ki bo postavljena spomladi 2022 v razstavnem prostoru Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Dogodek so pripravili Clemente Miccichè in Giorgia Simioni, v sodelovanju s Sofio Gemelli. 

Postavitev umetniške instalacije so omogočili Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Občina Piran, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem iz Kopra.

O umetniku:

Fabio Roncato se je rodil v Riminiju leta 1982. Po začetnem študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Breri je razvil svojstven umetniški slog, ki ga je privedel do eksperimentiranja z vedno novimi in drugačnimi tehnikami in materiali, pri čemer je pogosto uporabil elemente, ki ne sodijo v kanonično pripoved zgodovine umetnosti. Vsako njegovo delo je zgodba zase, ki pripoveduje o odnosu med umetnikom in obravnavanim materialom ter zajema vse faze njegovega estetskega raziskovalnega procesa.