5 letni projekt, ki se izvaja od oktobra 2022 do septembra 2027 je financiran iz evropskega sklada LIFE. Vodilni partner projekta je WWF Italija, v projektu pa sodeluje še 7 italijanskih in 2 slovenska partnerja (poleg KPSS še Krajinski park Ljubljansko barje).
Projekt je namenjen ohranitvi in repopulaciji
močvirske sklednice (Emys orbicularis) z izvajanjem aktivnosti namenjenih izboljšanju naravnih habitatov močvirske sklednice in z odstranitvijo invazivnih tujerodnih vrst iz narave ter z osveščanjem javnosti.
Vzpodbudni rezultati habitatnega akcijskega načrta v KPSS
03.08.2015
Evropska Direktiva o habitatih je direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - "The Habitat Directive"). Sprejel jo je Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.
Direktiva nam je v pomoč in vodilo pri ugotavljanju stanje ohranjenosti naravnega habitata, kot tudi pri popisu naravnih habitatnih tipov v interesu Skupnosti, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da: so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenoti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega, ali predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več biogeografskih regij.
V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).
V okviru projekta HABIT-CHANGE so bili od leta 2010 naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.
Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugodnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha površine namenjene okopninam ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Veseli pa nas tudi dejstvo, da se na omenjenih območjih širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).
