Navadna čigra

Na morskem obrežju je bila njena gnezditev prvič potrjena leta 1983, ko je v Sečoveljskih solinah gnezdilo devet parov. V istem letu smo začeli kartirne popise gnezdilcev v Sečoveljskih solinah. V prispevku so prikazani gnezditvena razširjenost, status in ogroženost navadne čigre v Sečoveljskih solinah v obdobju 1983–2019. 

Leta 1991 se je število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah povečalo, kar se ujema s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi. Od leta 1991 je gnezditvena populacija navadne čigre dokaj stabilna oziroma se zmerno povečuje, saj tu redno gnezdi nekaj deset parov. Gnezditveni uspeh navadne čigre v Sečoveljskih solinah je v vseh sezonah slab, večinoma zaradi obilnih padavin in plenjenja. Dolga sušna obdobja brez padavin ugodno vplivajo na uspeh izvalitve in speljave mladičev navadne čigre. S primernim vodnim režimom in nadzorom dostopa do gnezdišč lahko preprečimo motnje s strani obiskovalcev in delno tudi plenjenje s strani kopenskih plenilcev, kot sta lisica in kuna. V Sloveniji je navadna čigra nekoč gnezdila ob večjih vodotokih, danes pa gnezdi samo še lokalno na gnezdiščih umetnega nastanka, med katera spadajo tudi Sečoveljske soline. Njeno preživetje je zato odvisno od dejavnega upravljanja tega območja, sicer bo kot gnezdilka od tod izginila. Pričakovane podnebne spremembe s pospešenim zviševanjem morske gladine in posledično pogostejšim poplavljanjem nizko ležečih obrežnih območij pa njen obstoj in preživetje v Sečoveljskih solinah še otežujejo. Navadna čigra v Sloveniji gnezdi v obpanonskih pokrajinah in na obali. V Sečoveljskih solinah gnezdi od leta 1983, medtem ko je v Škocjanskem zatoku začela gnezditi leta 2007 po renaturaciji zatoka. V Sečoveljskih solinah je leta 1983 gnezdilo devet parov. Število gnezdečih parov je z leti naraščalo. Leta 1991 se je število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah precej povečalo, kar se ujema s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi. Vzroke za tak trend gre iskati tudi v majhnih umetno nastalih otokih industrijskih in drugih solin. Po letu 1991 je gnezditvena populacija navadne čigre dokaj stabilna oziroma se zmerno povečuje (TRIM: p < 0,01), saj tu redno gnezdi od 30 do 70 parov. Gnezdilni uspeh je pri navadni čigri na območju Sečoveljskih solin nizek (od 0 do 1,1 speljanega mladiča/par), večinoma zaradi obilnih padavin in posledično visokih voda in plenilcev.

Navadna čigra v Evropi ne velja za ogroženo vrsto, čeprav so se v nekaterih državah zaradi degradacije habitata, motenj, ki jih povzroča človek, in drugih dejavnikov populacije močno zmanjšale. Spada med vrste, ki potrebujejo aktivno varstvo in upravljanje, tudi pri nas.

Navadno čigro v Sečoveljskih solinah v največji meri ogrožajo vremenske ujme s poplavami (40 odstokov), plenilci (35 odstotkov), proizvodnja soli (10 odstotkov), vzdrževalna dela (10 odstotkov) ter obiskovanje in rekreacijske dejavnosti (5 odstotkov).

Sečoveljske soline so državno območje velike naravne, kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerem je s sonaravnim gospodarjenjem mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznovrstnost. Gnezdeča populacija navadne čigre je v Sečoveljskih solinah, kljub težavam in izzivom, s katerimi se sooča ta vrsta, precej stabilna. V drugi polovici 21. stoletja je zaradi podnebnih sprememb pričakovati pospešeno zviševanje morske gladine in posledično pogostejše poplavljanje nizko ležečih obrežnih območij. Slednje bi lahko imelo pomembne posledice za organizme, ki so vezani na ta območja, vključno z obrežnimi pticami, ki se v teh habitatih prehranjujejo v času selitev, v njih gnezdijo ali pa prezimujejo.

Analize gnezditvenih vzorcev nekaterih ptic gnezdilk (beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik) v Krajinskem parku Sečoveljske soline so pokazale, da dinamika gnezdenja teh ptic v zadnjih letih jasno opozarja na prihajajoče podnebne spremembe. 

*V Sečoveljskih solinah velja za kvalifikacijsko vrsto v ugodnem ohranitvenem stanju.