Ptice
Živali na tlehOd skupaj evidentiranih 310 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2024 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat smo v obdobju 2003-2024 zabeležili 281 vrst. Od vseh registriranih vrst je kar 88 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive. Od tega je kar 17 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev.
Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo evidentiranih skupaj 72 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst gnezdilcev je pomembnih ciljnih vrst za KPSS in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo in brškinka Cisticola juncidis.
Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.
Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev.
Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra.
V času preleta je bilo evidentiranih 253vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno.
Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov.
Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji.
V obdobju 2003-2021 je na območju KPSS prezimovalo 141 različnih vrst ptic. Število prezimujočih vrst se v zadnjih letih zmanjšuje zaradi milih zim.
Polarni slapnik
Črnovrati ponirek
Mali ponirek
Kravja čaplja
Čopasta čaplja
Mala bela čaplja
Velika bela čaplja
Siva čaplja
Rjava čaplja
Čapljica
Žličarka
Plevica
Plamenec
Labod grbec
Duplinska kozarka
Srednji žagar
Reglja
Konopnica
Žvižgavka
Kreheljc
Mlakarica
Raca žličarica
Navadna čigra
Mala čigra
Kričava čigra
Rumenonogi galeb
Rečni galeb
Črnoglavi galeb
Mali deževnik
Rdečenogi martinec
Polojnik
Beločeli deževnik
Sabljarka
Školjkarica
Črna prosenka
Zlata prosenka
Komatni deževnik
Zelenonoga tukalica
Liska
Mali škurh
Veliki škurh
Črnorepi kljunač
Togotnik
Spremenljivi prodnik
Mali prodnik
Kozica
Mali martinec
Črni martinec
Zelenonogi martinec
Močvirski martinec
Žerjav
Pritlikavi kormoran
Kormoran
Vranjek
Ribji orel
Rjavi lunj
Pepelasti lunj
Postovka
Veliki skovik
Čuk
Smrdokavra
Vodomec
Čebelar
Zlatovranka
Kobilar
Rjavi srakoper
Veliki srakoper
Rjavoglavi srakoper
Brškinka
Kratkoperuti vrtnik
Bičja trstnica
Srpična trstnica
Rakar
Svilnica
Taščična penica
Rjava penica
Rdečeglavi kraljiček
Taščica
Modra taščica
Rumena pastirica
Žametna penica