Kulturna krajina

Značilna podoba krajine na območju Sečoveljskih solin se je s človekovim delovanjem in poseganjem izoblikovala v večstoletnem obdobju.

Kulturne krajine so prostorsko zaključena območja, ki jih odlikuje ravnovesje naravnih in ustvarjenih vrednot. Za kulturno krajino v parku je značilno, da prevladujejo naravne, tudi ekstremne danosti, človek pa jim je s svojo prisotnostjo in tradicionalno, predvsem solinarsko rabo prostora skozi generacije vtisnil svojski pečat.

Kulturno krajino solin ustvarja preplet solnih polj in bazenov, nasipov in poti, glavnih in stranskih kanalov, škarp in zapornic, hiš, veternic itd. Za prepoznavnost prostora so pomembni vsi grajeni in naravni elementi, ki so med seboj uravnoteženi. V solinah sta tesno prepletena delovno in bivalno okolje. Človek jih je ustvaril, da si je zagotovil eksistenco.

Reka Dragonja je tisočletja nanašala naplavine in ustvarjala močvirje, ki premika nejasni stik kopnega z morjem iz notranjosti doline proti Piranskemu zalivu. Ljudje so kaj hitro spoznali, da v močvirju in slanih tleh ne morejo kmetovati, da pa lahko pridobivajo sol. Tako so izoblikovali izjemen prostor in pristen način življenja in dela človeka v sožitju z naravo, ki traja še danes.