Včeraj 8.7.2010 so vzdrževalci podjetja SOLINE P... več...

Od danes je po preizkusnem obdobju uradno pričela... več...





Julij, 2010
PTSČPSN
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031 





PROSTOR, KI GA JE USTVARILA REKA

Sediment v podlagi Sečoveljskih solin je večidel naplavila reka Dragonja. Svojo široko strugo si je vrezala vzdolž stika flišnih plasti Šavrinskega gričevja, ki obdaja soline na severu, in krednega apnenca Savudrijskega polotoka na jugu. V spodnjem delu se menjavajo plasti peščene gline in zaglinjenega proda, v vrhnjem delu pa rečne naplavine in morsko blato. Zaznavne so posamične spremembe v sedimentu (školjke in polži) ter temne usedline organskih snovi (listje, stebla, korenine), kar daje slutiti, da je bilo ustje Dragonje občasno za krajše obdobje zamočvirjeno. Fosilni ostanki morskega blata kažejo, da se je v Sečoveljski dragi večkrat menjavalo morsko okolje sedimentacije s polslanim. Z odlaganjem naplavin se je dvigovalo dno ob izlivu Dragonje in tako so nastale razmere za ureditev solnih polj.


804 na vrh
Prvi zapis o Piranskih solinah
Placito di Risano v zvezi z razpravo poslancev Karla Velikega v Rižani o Paških solinah. V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov.

933 na vrh
Vzhodnoprimorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki.
Le-ta je v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uničevala soline na zahodu, v Istri in na severu Jadrana pa je, da bi zadržala svoj vpliv, mestnim občinam postopoma omogočila celo delno neodvisnost v pridobivanju soli. 

1358 na vrh
Da bi povečali ekonomski učinek pridobivanja soli, v Piranu modernizirajo postopek po zgledu Paških solin.
 Le-te so dajale belo sol, pridelano na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki so sestavljali t. i. petolo.

1460 na vrh
V novem valu rušenja solin po Sredozemlju, s katerim so Benečani spet hoteli okrepiti svojo moč, ostanejo Piranske soline nedotaknjene, zato postanejo največje in najbolj pomembne na severovzhodu Jadrana oz. v Beneški republiki.
 Z znatnimi mestnimi prihodki Pirančani izvedejo velika infrastrukturna dela v solinah. Konec 14. stoletja začnejo graditi bazene pravilnih oblik z zaporednim vrstnim redom izparilnih in kristalizacijskih površin. Sledi skoraj 300 let dolga zlata doba Piranskih solin, ki jo motijo le naravne nesreče in stihijska želja posameznikov po bogatenju. 

1797 na vrh
Beneška republika propade, istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo.


1814 na vrh
Avstrijska monarhija razglasi sol za državni monopol.


1903 na vrh
Avstrijska vlada odkupi solinske fonde od malih lastnikov in začne inetnzivnejše gospodariti, da bi premagala konkurenco sicilijanskih solin.
Vpelje uporabo beaumejevega aerometra in utrjuje obrambne nasipe. Na Leri več kristalizacijskih bazenov združi v enega večjega v središču solin, obkroženega z bazeni različnih stopenj izparevanja. Uvede pobiranje soli na 7 do 8 dni (kar je bilo pozneje spet opuščeno in znova uvedeno dnevno pobiranje soli) in odvoz soli s samokolnicami. 

1918 na vrh
Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije Piranske soline prevzame Italija.
Znova jih rekonstruira, kar pozitivno vpliva na kakovost in količino pridelane soli. 

1945 na vrh
Čas Svobodnega tržaškega ozemlja in dobrih sezon z visokimi izkoristki solin.


1957 na vrh
V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Piranske soline dogradijo v smislu zadnje rekonstrukcije.
Preusmerijo tudi reko Dragonjo - združijo jo s potokom sv. Odorika, da bi zaustavili njeno poplavljanje. Kljub obilici delovne sile in ugodnega vremena, ki bi omogočala ekonomski uspeh, saj rekordna letina obsega kar 40.000 ton soli, pa je širši interes usmerjen v rudnike soli

1960 na vrh
Nastane idejni projekt rekonstrukcije Piranskih solin za industrijsko pridobivanje soli.
Dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin na Fontaniggah, Leri, Fazanu in v Strunjanu pridobi podjetje Piranske soline iz Portoroža. Leto dni kasneje pa še za trajno uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini na tem območju.

1967 na vrh
Podjetje Piranske soline se združi z Drogo Portorož.


1968 na vrh
Zaradi prevelikih proizvodnih in vzdrževalnih stroškov se trajno ukine pridobivanje soli v sektorjih Fontanigge in Fazan (v Luciji).


1976 na vrh
Začetek desetletja, v katerem nastajajo študije, se dograjuje infrastruktura ter izvajajo ekonomski ukrepi za povečanje izkoristka solin, toda brez večjega uspeha.


1988 na vrh
Ustanovljeno je podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o., hčerinsko podjetje Droge Portorož.


1990 na vrh
Občinski odlok o razglasitvi krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline.


1992 na vrh
Aktu o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije glede konvencij, ki jih je ratificirala bivša država, so Sečoveljske soline vključene v seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije.


1993 na vrh
Občinski izvršni svet v resoluciji o pomenu Krajinskega parka Sečoveljske soline izrazi interes, da Droga Portorož upravlja krajinski park in je nosilec proizvodnje soli na tem območju. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma.

1999 na vrh
Droga Portorož na podlagi zakona o ohranjanju narave izloči pridelavo soli v podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o.


2000 na vrh
SOLINE Pridelava soli d. o. o. se prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik.


2001 na vrh
Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema.


2002 na vrh
Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d..


2003 na vrh
12. julija 2003 sta minister za okolje prostor in energijo g. Kopač in direktor podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. g. Jurjec v Sečoveljskih solinah podpisala koncesijo za 20 - letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline.



-
Ob: 3:30
 
Temperatura: 0 °C
Smer vetra:
Hitrost vetra: 0 m/s
Uporabnik:
Geslo:

Kaj vas v KPSS najbolj moti?

Ni primernih poti za obiskovalce
Preveč prometa
Višina vstopnine
Premalo dogodkov
Neprijazno osebje
Nič
Ne vem