Projekti
Projektno delo

S finančnimi sredstvi, ki so pridobljena s pomočjo projektnih nalog, uspešno obnavljamo in vzdržujemo Sečoveljske soline.

Pošlji razglednico
Nepozaben spomin

Preko spletne strani KPSS lahko prijateljem pošljete razglednico s čudovitim motivom iz parka.

Publikacije KPSS
Publicistična dejavnost in poročila

V KPSS se ukvarjamo tudi z založništvom in izdajateljsko dejavnostjo. Obenem so tu objavljena tudi strokovna in druga poročila povezana z dejavnostjo KPSS. Prelistajte in prenesite jih!

Ekološki pomen solin in njihova prihodnost

Soline so z vidika naravovarstva vsekakor pomembna območja.

Predstavljajo namreč enkratna mokrišča z bogato biološko raznoterostjo in ni naklučje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Ker so večinoma vkleščene med kopnim in morjem, lahko tu pričakujemo celo paleto različnih življenjskih okolij od predelov s sladko, somorno, morsko, pa vse tja do s soljo zasičeno vodo. In če struktura solnih polj, nasipov in kanalov ni bila bistveno spremenjena, le-ti solinske prebivalce varujejo pred kopenskimi plenilci in dvonožnimi radovedneži.
Posebnost solin se kaže tudi v skrajnostnih razmerah, ki vladajo v tem negostoljubnem okolju. Pa vendar so se nekatere vrste uspešno prilagodile tudi takim izzivom. Ni jih veliko, imajo pa zato številno potomstvo, kar gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju njihovih plenilcev. Njihova hiperpopulacijska dinamika ustreza vrstam, ki se prehranjujejo s precejanjem vode. Taki vrsti sta na primer plamenec (Phoenicopterus ruber) in sabljarka (Recurvirosra avosetta).
Nenazadnje pa predstavljajo sredozemske soline območja, ki so zaradi solinarstva večji del leta pod vodo, kar je v primerjavi z ostalimi sredozemskimi življenjskimi okolji v vročih in sušnih poletjih neprecenljive vrednosti.
Čeravno prvobitnim in manjšim rokodelskim solinam ne gre očitati pomanjkanja zgodovinske, kulturne in estetske vrednosti, pa v njih ni zaslediti večjega števila selečih, prezimujočih in tudi gnezdečih vrst ptic. 
Veliko bolj zanimiva postanejo obsežna slana jezera, ki se ob ugodnih vremenskih razmerah napolnijo z vodo in kot taka privabljajo tisočere jate plamencev in drugih vrst.
In čeprav se čudno sliši, je treba industrijskim solinam vendarle priznati veliko večjo ekološko vrednost v primerjavi z ostalimi solinami. Proizvodnja poteka le v kristalizacijskem območju, medtem ko so obsežna območja izhlapevanja povsem izven neposrednih vplivov pridelave soli ter s tem antropogenih motenj. Še več, stabilnost tamkajšnjih habitatov privlači številne vrste.
Za tradicionalne soline je značilno, da je zaradi vsakodnevnih motenj s strani zaposlenih v solinah število gnezdečih vrst majhno, po končani sezoni pa postanejo priljubljena destinacija številnim  pticam na preletu ali pa kot primerno območje za prezimovanje.
Z opuščanjem solinarske dejavnosti postanejo z leti opuščene soline manj privlačne za nekatere rastlinske in živalske vrste, še posebej, če voda ne kroži več ali če se bazeni izsušijo. Ne glede na manjšo biološko pestrost, pa je ekološka vrednost opuščenih solin vselej velika, saj jih lahko preoblikujemo v zavarovana območja in jim z ustreznim gospodarjenjem vrnemo nekdanjo vrednost.
Vsakoletna solinarska dejavnost tako v industrijskih kot v tradicionalnih solinah zagotavlja stabilne življenjske razmere tako slanoljubnim rastlinam kot živalim v vodi, na kopnem in v zraku.
Tudi podatek, ki govori, da sredozemske soline redno obiskuje nad 100 različnih vrst ptic, ki pripadajo 18 družinam pove, da so zanje neprecenljivo življenjsko okolje. Približno pol milijona ptic v Sredozemlju redno prezimuje ali je tam na preletu, od tega se jih več kot polovica pojavlja v solinah. 
Sredozemske soline predstavljajo nacionalna območja velike kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerih je mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznolikost. Aktivne soline so lep primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in naravovarstvenimi potrebami, hkrati pa konkurenčen primer svetovni proizvodnji soli v tovarnah. In morda jih ravno to ohranja pri življenju, saj so gospodarski apetiti na teh območjih vse prej kot zanemarljivi. Primer za to je preureditev solin v območja za gojenje morskih organizmov (marikulture), ki se je izkazalo kot neugodno za tamkajšnji prostoživeči živelj. Marikultura in soline pač ne gredo skupaj. 
Kakšna je potemtakem lahko njihova prihodnost? Če izvzamemo apetite po izgradnji hotelov in drugih turističnih, stanovanjskih ali poslovnih objektov, je prihodnost nedvomno v nadaljevanju solinarske dejavnosti, biotehnologiji, uporabi solinskega blata, kopalnih soli in slanice v zdraviliške in kozmetične namene,  v nemasovnem in po kvalitetni ponudbi prepoznavnem turizmu, s katerim obiskovalcem prenašamo zgodovino, kulturno dediščino, običaje, krajevno arhitekturo, naravne vrednote, čas za razmislek in še kaj. 



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios