O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

Raziskava sredozemskega vranjeka v Sloveniji - Simarine Natura (LIFE)

Na DOPPS-u so 1. septembra začeli izvajati projekt Life+ z naslovom »Preparatory inventory and activities for the designation of marine IBAs and SPAs for Phalacrocorax aristotelis desmarestii in Slovenia« (Raziskava in aktivnosti za razglasitev morskih IBA-jev in SPA-jev za sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v Sloveniji).

Cilj projekta je razglasitev območij IBA in SPA na območju slovenskega morja, ki so pomembna za ohranjanje sredozemskega vranjeka. Ta podvrsta vranjeka je razširjena samo v Sredozemlju in ima na slovenskem morju pomemben življenjski prostor izven gnezditvenega obdobja. V poletnih in jesenskih mesecih se pri nas namreč zbere več kot 2000 osebkov, kar predstavlja dobrih 11 % celotne populacije podvrste.

Vranjeki se na slovenski obali ob večerih zbirajo na treh večjih prenočiščih: pri Sečoveljskih solinah, pri Strunjanskih solinah in pri Debelem rtiču. Podnevi se razpršijo po odprtem morju, kjer se prehranjujejo. V preteklih letih so ornitologi na DOPPS-u in v KPSS redno spremljali številčnost vranjekov na nekaterih prenočiščih, medtem ko njihove dnevne poti in pomembna območja prehranjevališč ostajajo neznanka. V okviru projekta bomo opravili raziskavo, ki bo dopolnila škrbine v znanju, potrebnem za razglasitev IBA in SPA. Poleg monitoringa na obali, bomo vranjeke preštevali tudi na odprtem morju, 40 osebkov pa bomo opremili z GPS napravami, ki bodo beležile njihovo natančno lokacijo. Analizirali bomo tudi njihovo prehrano. Vsi ti podatki nam bodo omogočili določitev najpomembnejših območij za ohranjanje podvrste.

graf vranjek pojavljanje
























Številčnost vranjeka v Tržaškem zalivu od 1996 do 2011 (histogram) in prezimovanje (črta) v istem obdobju (po Škornik et al., 2011).


vranjek karta






























Gnezdišča vranjekov v Dalmaciji (rdeče) in pognezditvena prenočišča v severnem Jadranu (rumeno). Vranjeki se že v avgustu pojavijo v večjem številu. Prenočujejo v Beneških lagunah, na školjčišču pred Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami ter na školjčiščih vse od Tankega rtiča do izliva reke Timave v morje. Od leta 2007 smo v KPSS skupaj z italijanskimi kolegi s pomočjo barvnih obročkov prepoznali več kot 200 ptic, ki so bile označene na hrvaških otokih, kjer gnezdijo. 61% jih je iz Brijonskih otokov, 13% iz arhiplaga Silbanski Grebeni, 10% jih prihaja iz Kvarnerskega arhipelaga, 16% jih je iz drugih lokalitet. Gnezdeča populacija je ocenjena na do 2000 parov (Kralj, ustno). V Tržaškem zalivu se jih v pognezditvenem obdobju zbere tudi do 4000 osebkov, kar predstavlja več kot polovico vse jadranske populacije (po Škornik et al., 2011).


Slovensko morje z izjemo nekaj lokacij na obali ne uživa nikakršnega naravovarstvenega statusa, niti naravovarstvenih aktivnosti, zato bo projekt znatno doprinesel k varstvu naših morskih ptic, poleg sredozemskega vranjeka tudi sredozemskega viharnika (Puffinus yelkouan), črnoglavega galeba (Larus melanocephalus) in drugih. Območja, pomembna za ohranjanje teh vrst, bodo uvrščena v evropsko omrežje Natura 2000. V okviru projekta bo izdelan tudi Akcijski načrt za ravnanje s prizadetimi pticami v primeru izlitja nafte, izdatno pa se bomo posvetili tudi izobraževanju in medijski promociji območij, vrst in njihovega varstva.

Vrednost projekta je 474.458 EUR.

Projekt se bo zaključil konec februarja 2015.

Projekt v večinskem deležu financirata Evropska komisija in  Republika Slovenija. Partnerja projekta sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Javni zavod Krajinski park Strunjan. Projekt finančno podpirajo tudi Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in Luka Koper. Pri izvedbi pa bodo sodelovali tudi Krajinski park Sečoveljske soline, Zavod RS za varstvo narave, Agencija RS za okolje ter Uprava RS za zaščito in reševanje.

Dodatne informacije: uradna spletna stran projekta

Urša Koce (ursa.koce(at)dopps.si)



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios