O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

Razstava Fabia Perca "Čar biotske raznovrstnosti" v Casermi

V petek 13.12. 2013 smo v Casermi na Leri ob 17h odprli razstavo slik in grafik naravoslovca Fabia Perca. Fabio Perco se je rodil v Trstu leta 1946. Diplomiral je iz naravoslovja na lokalni univerzi, ukvarja pa se z upravljanjem in ohranjanjem prostoživečih živali in naravnih okolij.

Poročen je s prof. Chiaro Calligaris, s katero imata tri otroke: Nicoletto, Eleno in Dina, ki na svojstven način tudi kažejo strast in zanimanje za okoljska vprašanja ter umetnost.

Bil je koordinator Favnističnih observatorijev ustanovljenih v Furlaniji Julijski Krajini in docent na univerzi. Že nekaj let je tudi direktor biološke postaje deželnega naravnega rezervata "Isola della Cona" na izlivu reke Soče, ki je kot institucija z bogatimi izkušnjami pomagala številnim drugim podobnim območjem na lokalni, pa tudi mednarodni ravni. Tudi v Sloveniji.

Kot strokovnjak na področju favnističnega upravljanja sledi aktualnim problemom lova in ribolova, kot tudi ohranjanja habitatov in vrst.

Je avtor številnih člankov, knjig in koordinator znanstvenih študij in projektov, predvsem na področju obnove in renaturacije habitatov z namenom ohranjanja le-teh, ali vspodbujanja obiska in poznavanja narave na območjih namenjenih obiskovanju.

Med vsemi njegovimi prispevki velja omeniti razpravo v soavtorstvu s Paulom Toutom o odkritju medle podobe verjetnega klavžarja, ki ga je leta 1490 naslikal Janez iz Kastva na severni steni cerkve v Hrastovljah. Avtorja sta zbrala vrsto podatkov iz literature, sistematike, lokalnega narodopisja in drugih virov, da bi potrdila vključitev klavžarja Geronticus eremita na seznam ptic gornjega Jadrana, ki ga je v začetku 19. stoletja pripravil baron Žiga Zois. Razpravljata tudi o možnosti, da je bila ta ptica še do nedavna možno razširjena v alpskem svetu in severni Italiji in razmišljata o možnih razlogih za izumrtje te vrste.
Kalvžarjevo podobo najdemo tudi v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v občini Log - Dragomer. Najdemo pa ga tudi na Percovih slikah.

Po družinski tradiciji, je nabrž od svojega očeta Dina (in dedka Giuliana), podedoval strast do umetnosti : predvsem za slikanje, risanje in kiparstvo, s večinoma naravoslovno vsebino.

Njegova dela so bolj ali manj tehnične narave ali celo zasnovana z umetniškim, pokrajinskim pristopom, ki Fabia Perca spremljajo in dopolnujejo na zdaj že desetletja trajajočih aktivnostih s področja ohranjanja in upravljanja območij, v vsej njihovi pestrosti.

Krasijo marsikatero zavarovano območje in slikovno dopolnjujejo sicer toge parkovne vsebinske in opozorilne table. Tudi naše bodo v prihodnje take.

Fabio občasno še vedno preseneti. In tudi nedavno je bilo tako, ko nam je govoril o beneškem izvoru besede "Paloto". Solinarjem, sicer znano ter za potrebe vzdrževalnih del na solnem polju uporabljano leseno orodje, spominja na račji kljun. In Paloto je starodavno ime za raco žličarico, ki so ji tu narečno rekli "špatolon".

Fabio, želimo ti, da bi bil tako ustvarjalen tudi v prihodnje. Vsem obiskovalcem razstave pa obilo užitkov ob Percovih slikah.



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios