O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

Parenzana na platnih

V petek, 11. marca, so ob 18. uri v Casermi v Krajinskem parku Sečoveljske soline odprli slikarsko razstavo Giulia Ruzzierja, ki je posebna tudi po tem, da so na ogled izključno njegova platna, ki prikazujejo železniško progo Parenzano – Porečanko. Na tej ozkotirni železniški progi, ki je povezovala Trst s Porečem in mnoga vmesna naselja v notranjosti istrskega polotoka, je vlak prvič zapeljal od Trsta do Buj 1. aprila 1902, 15. decembra istega leta pa še do Poreča. Svojo zadnjo vožnjo je vlak na njej opravil 31. avgusta 1935.

Ker Parenzane in tudi številnih postaj, kar na žalost velja tudi za lucijsko, že dolgo ni več, si pri obujanju objektov na njej Ruzzier pomaga s starimi razglednicami, fotografijami, slikami in tudi sam veliko hodi po njeni trasi in v fotoaparat lovi, kar je še ostalo od nje.  
Giulio Ruzzier je začel slikati nekaj let nazaj, ko se je upokojil. Rodil se je leta 1940 v Portorožu in je v mladosti veliko in rad risal, ter se tudi za to dodatno v petdesetih letih v šoli usposabljal. Žal pa so ga poslali v uk za mehanika, tako da je moral na njegovo veselje do slikanja počakati do upokojitve, čeprav je vmes nekaj slikal tudi na služenju vojaškega roka. Ob tem se je te dni močno razveselil, da se je srečal s svojim učiteljem slikanja iz mladosti, ki sedaj živi v Trstu. Razstava, ob kateri velja povedati, da je tudi vse lesene okvirje za slike naredil avtor  sam iz materiala, ki ga je recikliral, bo odprta do 11. aprila.Kot je ob razstavi o Porečanki zapisal Kristjan Knez, so si železnico zamislili in zgradili predvsem zaradi zadovoljevanja ekonomskih potreb občin severozahodnega dela istrskega polotoka. Leta 1880 so občine območja reke Mirne podale pobudo avstrijski vladi, naj realizira železniško povezavo s Trstom, saj na koncu 19. stoletja obstoječe istrske infrastrukture niso bile več kos prevoznim zahtevam dobrega dela lokalnega prebivalstva. Obalno območje, ki je predstavljalo pravcato "predmestje" Trsta, je bilo nasprotno dobro povezano s tem mestom z mnogimi hitrimi morskimi zvezami.



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios