O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

SVETOVNI DAN MOKRIŠČ, 2. FEBRUAR – VODA, MOKRIŠČA IN ŽIVLJENJE - NELOČLJIVO POVEZANI IN SOODVISNI, KAR JE KLJUČNO ZA NJIHOVO DELOVANJE - OHRANJAJMO IN OBNAVLJAJMO MOKRIŠČA!

Seča, 1. 2. 2021 – Ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena soodvisnost vode in življenja, ki sta dva ključna dejavnika za ohranjanje in obnovo mokrišč. Leto od sprejetja Ramsarske konvencije mineva že 50 let.

50 let Ramsarske konvencije 


V 60. letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki opozorili na upadanje živalskih in rastlinskih vrst, ki so življenjsko vezana na mokrišča, predvsem vodnih ptic, in prepričali tudi politično javnost, da je pristopila k sprejetju Ramsarsje konvencije. 2. februarja 1971. leta je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih. To je bil prvi medvladni sporazum s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in trajnostni rabi mokrišč ter njihovih naravnih virov. Letos obeležujemo 50 let tega podpisa in mednarodne zaveze. Danes je 171 držav pogodbenic na seznam mokrišč vključilo že več kot 2400 območij, ki so zaradi svojih značilnosti in funkcij, ki jih opravljajo opredeljena kot mokrišča mednarodnega pomena. Vendar ne smemo pozabiti, da vsa »vitalna« mokrišča prispevajo k najbolj aktualnim potrebam današnje družbe – zagotavljanju hrane in pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti in blaženju ter prilagajanju podnebnim spremembam. 


35 milijonov evrov za aktivno ohranjanje in obnavljanje mokrišč 
Poraba vode in spreminjanje mokrišč za človekove potrebe (v njive, industrijske cone, športna igrišča in tako naprej) ter vedno izrazitejše posledice podnebnih sprememb (neurja, poplave, plazovi, suše) so samo nekateri dejavniki, ki prispevajo k izgubi mokrišč. Človek je v zadnjih 300 letih uničil skoraj 90 % mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter številne funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. V Sloveniji imamo mokrišča  še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri čiščenju vode, bogatenju podtalnice in zagotavljanju pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti, ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. 
Ministrstvo za okolje in prostor si s konkretnimi ukrepi prizadeva ta trend spremeniti. V Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015̶2020 je bilo 22 projektov določenih kot prednostnih za sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike in iz sredstev LIFE. Velik del ciljnih vrst in habitatnih tipov v teh projektih je življenjsko odvisnih od dobrega stanja mokrišč. Na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike za obdobje 2014̶2020 je odobrenih in v izvajanju 10 Natura 2000 projektov v skupni vrednosti okrog 35 milijonov evrov, od tega iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj okrog 28 milijonov evrov. Vsi projekti povezujejo partnerje iz različnih resorjev, za celostno doseganje zastavljenih ciljev Nature 2000. V večini teh projektov se obnavljajo mokrišča, zaradi ohranjanja vrst in habitatov, ponekod pa tudi z namenom doseganja dobrega stanja voda, kot npr. obnova mrtvic ob Muri (https://zrsvn-varstvonarave.si/projekti/natura-mura/) ali projekt VIPava s spodbujanjem učinkovite rabe naravnih virov (https://www.projektvipava.si/).
Ministrstvo za okolje in prostor sodeluje tudi v čezmejnih projektih, namenjenih varstvu, obnovi in ozaveščanju o pomenu strokovne in širše javnosti o pomenu mokrišč in upravljanju z njimi. Kot primer je projekt goMURra (https://www.gomurra.eu/sl/), ki je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja in skupnih dejavnosti vzdolž obmejne Mure v okviru Stalne avstrijsko-slovenske komisije za Muro in stremi za pripravo predloga strateških izhodišč in ukrepov za prihodnje upravljanje odseka obmejne Mure v obliki načrta upravljanja »Mejna Mura 2030«.


Zagotavljanje pitne vode in ohranjanje vodnih virov

Čeprav govorimo o Zemlji kot o »modrem« planetu, le 1 % sladkovodnih zalog lahko uporabimo in le 0,3 % je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo mokrišča, prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode ter izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala. Mokrišča so vir pitne vode in hrane, predvsem rib in riža ter so hkrati tudi ekosistem oziroma dom 40 % rastlinskih in živalskih vrst. Vsak hektar mokrišča vpije skoraj 17 milijona litrov poplavne vode, šotna barja pa skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave. Skupno nudijo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov vsako leto. Današnji gospodarski razvoj, rast prebivalstva in širjenje urbanizacije in kmetijske rabe zemljišč so povečali porabo vode v 100 letih šestkrat, vsako leto se namreč poraba poveča za 1 %, kar presega zmožnost narave in planeta, da jo lahko obnovi. Izginjanje in degradacija mokrišč zaradi sprememb rabe zemljišč in voda ter podnebne spremembe pomanjkanje še stopnjujejo. V 300 letih smo uničili skoraj 90 % mokrišč. Voda pa je postala »strateška surovina«, ki je vir oboroženih konfliktov v številnih predelih sveta. V svetu 2,2 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do neoporečne pitne vode in vsako leto umre skoraj pol milijona ljudi. Zaradi izgube storitev, ki jih povzroča izginjanje sladkovodnih mokrišč, vsako leto porabimo 2,3 bilijona evrov. Svetovna skupnost si je zastavila 17 trajnostnih razvojnih ciljev (Sustainable Development Goals) in z ohranjanjem mokrišč lahko prispevamo k njihovemu doseganju. Poseben cilj je tudi vezan na zagotavljanje pitne vode in ohranjanje vodnih virov. Vodna direktiva vključuje tudi mokrišča, vendar predvsem zaradi njihove biotske vrednosti. Zakon o vodah, pa opredeljuje samo močvirja, ki pa so le eden od tipov mokrišč. Ne glede na to pa pri pripravi načrtov upravljanja voda, ki so celostni strateški dokumenti, so mokrišča sestavni del ohranjanja tako vodnih virov kot biotske raznovrstnosti. Slovenija je bogata z vodo in številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.  Slovenija ima več kot 40.000 kilometrov rek in potokov, skoraj 26 km2 jezer, bajerjev in mrtvic, 30 km2 presihajočih jezer ter je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000). Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti, so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo vodne zaloge ter njihovo bogato biotsko raznovrstnost in to velja tudi za slovenska mokrišča. Vzroki so podobni kot drugje po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti.

50 let Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB)

Ob tem naj še opozorimo, da v letošnjem letu obeležujemo tudi 50 let Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB), ki s sprejetim programom in mrežo biosfernih območij v 129 državah po vsem svetu prispeva k trajnostni rabi in ohranjanju mokrišč. V Sloveniji imamo štiri biosferna območa (Julijske Alpe, Kras in porečje reke Reke, Kozjansko in  Obsotelje, reke Mure), ki z vključevanjem lokalnih skupnosti prispevajo k trajnostni rabi in upravljanju z vodnimi viri in mokrišči. Prvo 5-državno biosferno območje bo od Avstrije preko Slovenije, Madžarske in Hrvaške do Srbije vključevalo mokrišča in njihove funkcije s skupnim upravljanjem tega vsestranskega območja. Že zdaj poteka več čezmejnih projektov, med katerimi LifeLine MDD (Projekt lifelineMDD: Varstvo in obnova ekološke povezljivosti rečnega koridorja Mura-Drava-Donava z medsektorskim sodelovanjem,) povezuje partnerje v petih državah. LifelineMDD vključuje cilje za izboljšanje ekološke povezljivosti in biodiverzitete v rečnem koridorju MDD z renaturacijo naravne rečne dinamike. Namen projekta je oblikovati skupno bazo podatkov za 5-državno biosferno območje in spodbuditi medsektorsko sodelovanje na ravni petih držav. 
V naslednjih dnevih se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bomo opozorili na njihovo vlogo in pomen za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi; mokrišča in vode so njen neprecenljiv dejavnik. Zato moramo poskrbeti, da bomo naša mokrišča in vode celostno ohranjali in obnavljali. 

Več informacij: 

Svetovni dan mokrišč predstavitev v slovenščini
Informacije (letak) o mokriščih v slovenščini
Projekti, ki potekajo za ohranitev  slovenskih mokrišč
Svetovni dan mokrišč 




KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios